Domače humanitarne organizacije letno pomagajo tretjini Slovencem. Največ prošenj prejmejo za pogovor, zdravstveno oskrbo, hrano in denar. Potrebujejo prostovoljce in administrativno pomoč.
Poročilo fundacije za dobrodelnost (CAF) določa dobrodelnost posameznih držav glede na indeks dobrodelnosti. Ta je sestavljen iz povprečja deleža oseb v državi, ki darujejo denar, pomagajo neznancem ali opravljajo volonterska humanitarna dela. Raziskava je v letu 2015 zajela 145 držav, v katerih živi 96 odstotkov svetovne populacije.
Slovenija v zgornji četrtini držav glede na dobrodelnost
Slovenija se na globalni lestvici dobrodelnosti za leto 2014 nahaja na 37. mestu, med evropskimi državami je na 11. mestu. Najbolje se je Slovenija odrezala pri prostovoljnem darovanju svojega časa, najmanj pri pomoči neznancu.
Države Balkana pri poplavah stopile skupaj
Največji vzpon na lestvici dobrodelnosti je v letu 2014 glede na 2013 uspel Hrvaški. Velik skok po lestvici sta naredili tudi Bosna in Hercegovina in Črna gora. Najbolj opazen premik sta naredili na področju darovanja denarja, kar poročilo CAF predvideva, da je posledica pomoči po poplavah maja 2014 v južni Evropi.
Tretjina humanitarnih organizacij v Sloveniji pomaga socialno ogroženim
Glede na poročilo o delu humanitarnih organizacij v Sloveniji, ki ga je objavil nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS), deluje pod njihovim okriljem v Sloveniji 96 humanitarnih organizacij.
Njihova pomoč je porazdeljena takole:
- dobra tretjina se jih ukvarja s pomočjo socialno ogroženim osebam,
- dobra petina s pomočjo osebam s kroničnimi boleznimi oziroma osebam, ki potrebujejo stalno zdravstveno oskrbo, in osebam v duševni stiski,
- nekaj več kot deset odstotkov pa jih nudi pomoč osebam različnih zasvojenosti, žrtvam nasilja in žrtvam spolnih zlorab.
Število oseb, ki so iskale pomoč, se je zmanjšalo
V letu 2013 je v raziskavi NFHOS sodelovalo 66 humanitarnih organizacij, pri katerih je pomoč poiskalo 739 tisoč oseb. Leta 2014 je sodelovalo 67 humanitarnih organizacij, ki so humanitarne programe nudile 655 tisoč osebam.
Za boljše delo humanitarne organizacije potrebujejo več osebja
Dve tretjini organizacij se je v raziskavi opredelilo, da imajo premalo zaposlenih strokovnih delavcev. Malo več kot polovica organizacij potrebuje dodatno pomoč v administraciji, več sredstev za delovanje organizacije (administracija, računovodstvo) in višja sredstva za izvajanje programov.
Najbolj se je povečala potreba po pomoči prostovoljcev
Humanitarne organizacije opažajo kompleksnejše težave uporabnikov (stiske na več področjih), daljšo vključenost uporabnikov v program in širša zahtevana znanja za reševanje težav uporabnikov.
Humanitarne organizacije ljudje največkrat zaprosijo za: strokovno pomoč, pogovor, finančno pomoč in pomoč prostovoljcev. V letu 2015 se je povečala potreba po pomoči prostovoljcev, zdravstveni oskrbi in hrani.
0
