Se vam zdi naložba v nakup stanovanja v Ljubljani že predraga? Poskusite v Zagrebu.

Rekordno število prodaj stanovanj v prvi polovici letošnjega leta potrjuje, da je slovenski nepremičninski trg znova v fazi robustne rasti. A bolj kot prodaja novih stanovanj, posli cvetijo z rabljenimi nepremičninami. Ponudba novih stanovanjskih nepremičnin je namreč zaradi prodaje zalog iz nasedlih projektov in pomanjkanja novogradenj v krizi vse manjša.

Na ponudbo novih stanovanj bo treba počakati

V Ljubljani je nov gradbeni cikel že zagnan, napovedujejo številne nove projekte, v drugih krajih primerna zemljišča za stanovanjsko gradnjo še čakajo vlagatelje.

Geodetska uprava pričakuje, da bodo z rastjo cen nepremičnin novi projekti oživeli tudi v drugih slovenskih mestih. Predvsem na Obali in v Mariboru, kjer od nastopa krize novogradenj skoraj ni bilo. Za prilagoditev tržne ponudbe stanovanjskih nepremičnin z novogradnjami bosta po napovedih geodetske uprave potrebni še najmanj dve leti.

V Ljubljani je povprečna cena rabljenega stanovanja, ko je leta 2015 dosegla dno, v primerjavi s cenovnim vrhom leta 2008 upadla za 25 odstotkov. V prvi polovici letošnjega leta je bila cena v primerjavi z vrhom še vedno nižja za 14 odstotkov. Foto: Bojan Puhek Rekordnemu številu prodaj nepremičnin pa še ne sledijo njihove cene, saj so še daleč od rekordnih cen pred krizo. Cene rabljenih stanovanj so od cenovnega dna v letu 2015 do prve polovice letošnjega leta zrasle za 10 odstotkov in so še vedno v povprečju za 14 odstotkov nižje kakor leta 2008, ko so bila rabljena stanovanja najdražja doslej. Rekordnim cenam so se najbolj približala stanovanja v Kranju (cene so v primerjavi s tistimi iz leta 2008 nižje za sedem odstotkov), najmanj na Obali, kjer so cene za 29 odstotkov nižje. V prestolnici so cene nižje za 14 odstotkov.

V Ljubljani cene letijo v nebo

Medtem ko je povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v Sloveniji po podatkih geodetske uprave v prvem letošnjem polletju znašala 1.580 evrov, je treba v Ljubljani odšteti bistveno več. V primerjavi z drugim polletjem 2016 je cena kvadratnega metra zrasla za 100 evrov na 2.310 evrov oziroma za skoraj pet odstotkov. Nepremičninarji napovedujejo nadaljno rast cen.

Da cene nepremičnin znova letijo v nebo, je mogoče pripisati rekordno nizkim obrestnim meram za stanovanjska posojila in zavedanju kupcev, da je cenovno dno že mimo. Tisti, ki so skozi krizno obdobje privarčevali nekaj denarja in ga zaradi nizkih obrestnih mer ne želijo vezati na banki, pa v nakupu nepremičnine vidijo naložbeno priložnost. A ta ni več tako mamljiva kot na primer v Zagrebu.

Potem ko so cene rabljenih stanovanj v Zagrebu leta 2015 upadle na okoli 1.400 evrov po kvadratnem metru, se trenutno gibljejo okoli 1.550 evrov. Foto: Matej Leskovšek Tudi tam se je nepremičninski trg po krizi odbil od dna, se stabiliziral, gradijo se novi stanovanjski projekti, a cene rastejo počasneje. Medtem ko je bilo za kvadratni meter stanovanja v Zagrebu pred krizo treba odšteti okoli dva tisoč evrov, je bilo dno doseženo leta 2015. Cene so upadle na okoli 1.400 evrov po kvadratnem metru, trenutno se gibljejo okoli 1.550 evrov.

Tudi v Zagrebu zabrneli gradbeni stroji

"Precejšen vpliv na rast cen je imel program državnih subvencije za nakup prve ali večje nepremičnine, ki je zdaj sicer že končan. Potem ko se v krizi skoraj ni zgradilo nobenega večjega stanovanjskega objekta, je trenutni položaj bistveno drugačen. Cene novogradenj so zaradi pomanjkanja novih stanovanj bistveno višje od rabljenih stanovanj na istem območju. Gibljejo se od 1.900 do 2.400 evrov za kvadrat," pojasnjuje Jelena Kravoščanec Todorović, izvršna direktorica nepremičninske agencije Opereta, ki je specializirana za prodajo nepremičnin v Zagrebu, Dalmaciji in Istri.

Jelena Kravoščanec Todorović, izvršna direktorica zagrebške nepremičninske agencije Opereta, nakup stanovanja v hrvaški prestolnici vidi kot dobro investicijsko priložnost. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl K počasnejšemu okrevanju nepremičninskega trga so pripomogle tudi težave Agrokorja, saj so številni zaposleni in ožje povezani poslovni partnerji opustili namero o nakupu nepremičnine.

Kravoščanec-Todorovićeva v prihodnje pričakuje nadaljnjo postopno rast cen. "Mikrolokacija znotraj hrvaške prestolnice bo odigrala ključno vlogo pri ceni nepremičnine, razlike med oglaševanimi in prodajnimi cenami pa bodo vse manjše," napoveduje.

Veliko povpraševanje po stanovanjih v Zagrebu

Tako kot Ljubljana tudi Zagreb doživlja turistični razcvet, zato sogovornica nakup nepremičnine vidi kot dobro naložbeno priložnost. "Povpraševanje po najemu stanovanj v središču Zagreba je veliko. Ker namestitvenih zmogljivosti ni dovolj, je tako kratkoročno kot dolgoročno oddajanje zagotovo smiselno in dobičkonosno," še sklene izvršna direktorica Operete.