Rekordno leto za slovenski turizem

Slovenski turizem je v lanskem letu beležil rekordne rezultate. Prvič po osamosvojitvi je presegel deset milijonov nočitev in dve milijardi evrov prihodkov ter dosegel rekordno rast tujih gostov.

Z 12 odstotki več tujih turistov in z osem odstotki več tujih nočitev se je slovenski turizem uvrstil nad evropsko in globalno povprečje.

Rekorde so beležile tudi številne destinacije, med njimi Ljubljana, Blejski grad in Postojnska jama.

"Uspeh v letu 2015 je izziv za leto 2016," je na skupni novinarski konferenci s Slovensko turistično organizacijo (STO) komentirala v. d. generalne direktorice Direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar.

Administrativna razbremenitev poslovnega okolja Dodala je, da je treba ustvariti pogoje za nadaljnjo rast in razvoj slovenskega turizma. Zato na ministrstvu med drugim že pripravljajo spremembe zakona o gostinstvu in zakona o spodbujanju turizma ter novo strategijo razvoja slovenskega turizma.

Podlogarjeva si spodbudo turistični panogi obeta tudi od nove finančne perspektive EU.

Tako tistim, ki se ukvarjajo s turizmom, ne bo več treba na več različnih naslovih urejati dokumentacije, temveč bodo prek spleta poročali samo na Ajpes.

V okviru zakonodajnih sprememb je napovedala tudi zvišanje turistične takse. Ta je zdaj v celoti prihodek občin, po novem pa se je bo del zbiral na nacionalni ravni, in sicer za povečanje proračuna za trženje slovenskega turizma v tujini.

Novi svetovni izzivi bodo prerazporedili turistične tokove V. d. direktorice STO Maja Pak je spomnila, da je turizem zagotovo ena najhitreje rastočih panog na svetu in tudi v Sloveniji. Ker se svet danes sooča s terorizmom in begunsko krizo, bodo novi izzivi vplivali na razporeditve turističnih tokov.

"Danes potuje ena milijarda turistov, po napovedih se bo to število čez 15 let skoraj podvojilo," je dejala Pakova. Slovenski turizem trenutno predstavlja 13 odstotkov BDP in 40 odstotkov izvoza storitev, hkrati pa izkazuje velik potencial za nadaljnjo rast.

Zelena, aktivna in zdrava Slovenija Največ tujih nočitev v Sloveniji so ustvarili Italijani, Avstrijci, Nemci, Hrvati in Nizozemci. Skupaj so ustvarili polovico vseh turističnih nočitev. Ti trgi bodo tudi v prihodnje ostali ključni trgi, kamor bodo za promocijo vložili 60 odstotkov razpoložljivih sredstev. Razvijali bodo tudi druge trge.

Strategija razvoja slovenskega turizma bo po novem temeljila na partnerstvu turizma in povezala različne sektorje gospodarstva. "Bolj kot dihamo skupaj z gospodarstvom, bolj so naši načrti relevantni in pravilni," je poudarila Pakova.

Še naprej bodo zgodbo Slovenije gradili na zeleni, aktivni in zdravi državi in jo promovirali kot butično destinacijo. Izpostavljali bodo aktivne počitnice, doživetje v naravi, zdravje in dobro počutje, gastronomijo, mesta in kulturo.

Potenciala za rast je še veliko Na sejmu Natour Alpe Adria 2016 smo ujeli tudi predsednika Turistične zveze Slovenije Petra Misjo, ki rekordne rezultate pripisuje enotnemu in bistveno boljšemu nastopu na tujih trgih.

"Verjamem, da imamo na voljo še veliko neizkoriščenega potenciala. V naslednjih treh ali štirih letih lahko z učinkovito promocijo število nočitev povečamo še za 50 odstotkov. Ves čas poudarjamo zeleni turizem in aktivne počitnice, a s promocijo še vedno zamujamo. Največ priložnosti tu vidim v bližnjih državah, predvsem v Nemčiji, Avstriji in Skandinaviji," opozarja Misja.

Sosedje imajo namesto davčnih blagajn pavšalno obdavčitev Enega od ključnih problemov slovenskega turizma Misja vidi v slabi letalski povezanosti, preveliki birokraciji in neenotnosti turističnih delavcev. Pomembna je skupna promocija države, v sklopu tega pa promocija posameznih destinacij, je prepričan Misja, sicer tudi župan turistične občine Podčetrtek.

"Davčne blagajne so na primer turističnim kmetijam zelo otežile delo. Sosednje države imajo to urejeno s pavšalno obdavčitvijo in ne potrebujejo nobenih davčnih blagajn," je kritičen Misja.

V turizmu znamo delati tudi Slovenci Po njegovem mnenju imajo prihodki iz turizma velik potencial. Opaža pa, da s prodajo turističnih kapacitet tujcem v Sloveniji dajemo vse manj poudarka na zaposlene.

"Da znamo v turizmu delati tudi Slovenci, smo lepo dokazali v naši občini Podčetrtek. Lastnik Term Olimje je država, ki slovi kot slab lastnik. Z imenovanjem ustreznih vodstvenih struktur je kljub državnemu lastništvu podjetje zelo uspešno," ponazori Misja.

Gonilo turističnega razvoja so hoteli Jure Sodja iz Turističnega društva Bohinj kot ključni problem razvoja lokalnega turizma opozarja na pomanjkanje denarja.

"V Bohinju imamo kar nekaj zaprtih in propadajočih hotelov, od katerih naše turistično društvo ne dobi niti evra turistične takse. Gonilo turističnega razvoja destinacije pa so prav hoteli. V primeru delujočih hotelov bi lahko bistveno več namenili za promocijo. Naše poslovanje je tako v veliki meri odvisno od lastnikov sob in apartmajev, ki pa se trenutno najbolj ukvarjajo z davčnimi blagajnami. Marsikateri starejši sobodajalec se je v Bohinju zaradi prevelikih birokratskih ovir že odločil prekiniti svojo dejavnost," pove Sodja.

Zakaj lokalno okolje ne dela bolj z roko v roki, Sodja meni, da je slovenski sistem že v osnovi naravnan zelo egoistično, zato se vsak briga le zase. To pa se na žalost kaže tudi v slovenskem turizmu.

"Slovenskemu turizmu manjka predvsem večjega povezovanja in zavestne odločitve kraja, da postane turistična destinacija. Zadnji je nato vse podrejeno," sklene Sodja, ki vzoren primer vidi v sosednji Avstriji.