Prva zaposlitev pod ravnjo vaše izobrazbe se vam lahko maščuje

Univerzitetno izobražene osebe imajo praviloma višjo plačo in predstavljajo nižjo stopnjo brezposelnosti na trgu dela kot delavci brez diplome. Vendar v času gospodarske krize to ne drži več.

Veliko mladih visoko izobraženih je danes prisiljeno sprejeti službo brez zahtevanega univerzitetnega znanja in nizko plačo, saj svoji izobrazbi primernih zaposlitev ne najdejo. Kot da to ne bi bilo dovolj, vam lahko vsako sprejeto delo pod ravnjo dosežene izobrazbe še desetletje ali dlje škoduje pri prihodkih in družbenem statusu, razkriva ameriška študija.

Ameriški ekonomisti so namreč v raziskavi trga dela v ZDA ugotovili, da vas lahko začasno delo natakarja po študiju ovira pri doseganju izobrazbi primerne plače v prihodnjih letih. V raziskavi so zajeli mlade med 14. in 22. letom, ki so sprejeli zaposlitev, za katero ni bila predpisana njihova raven izobrazbe, in raziskovali, kako se je to odražalo v nadaljevanju njihove poslovne kariere.

Po enem letu sta dve tretjini delavcev še naprej opravljali manj zahtevna dela Največ preveč kvalificiranih ljudi na trgu dela je ob vstopu nanj, kažejo izsledki raziskave. V prvih 12 letih dela se je delež preveč kvalificiranih delavcev z 62 odstotkov zmanjšal na nekaj več kot polovico. Nekoliko bolj se je znižal odstotek preveč kvalificiranih žensk. Morda je to zgolj na račun večje prožnosti žensk pri izbiri zaposlitve, ki niso bile pripravljene na sklepanje kompromisov za delovna mesta z manj zahtevanimi znanji, ugibajo avtorji študije. Po enem letu opravljanja manj zahtevnih del je dve tretjini delavcev še vedno opravljalo delo kot preveč kvalificirana delovna sila.

Učinki na višino prihodkov izobraženih delavcev zaradi manj zahtevnih del v mladosti se lahko odražajo še več kot desetletje. Medtem ko so učinki na višino plač brezposelnih še večji od preveč kvalificiranih, pa so učinki plač na preveč kvalificirane delavce dolgotrajnejši od učinkov na brezposelne osebe; tudi v primeru, če delavec predčasno zapusti položaj, v katerem je opravljal manj zahtevno delo. Če je bil delavec preveč kvalificiran pred štirimi leti in je nato našel izobrazbi primerno zaposlitev, je njegova trenutna plača še vedno od 2,6 do 4,2 odstotka nižja od tistih, ki niso bili prisiljeni pograbiti manj zahtevnih delovnih mest.

Ljudje izgubijo fokus, cilj pa se jim vse bolj odmika Kot pravi kadrovski psiholog Matic Kadliček, so razmere tudi na slovenskem trgu dela daleč od rožnatih. To pomeni, da je treba pogosto sprejeti tudi kakšno suboptimalno ponudbo. "Pomembno je, da imamo oči vseskozi na cilju. Rezultati raziskave so verjetno tudi posledica, da ljudje izgubijo fokus in predolgo vztrajajo pri obstoječi zaposlitvi, začetni cilj pa se jim vse bolj odmika. Morda smo včasih celo preveč ambiciozni in računamo, da bo prva zaposlitev ciljna. Izgubljamo torej idejo o tem, da je kariera del razvoja, ki se zagotovo na začne na cilju," opozarja Kadliček.

Avtorji študije ugotavljajo, da spodbujanje ljudi v sprejemanje kateregakoli dela glede na njihovo stopnjo izobrazbe morda ni najboljša rešitev zanje. Hkrati študija povzema, da gospodarstvo tudi po koncu recesije zaradi omenjenega še ne bo polno zaživelo. Zaradi nižjih plač bodo ti ljudje manj trošili, kar posledično pomeni manjšo gospodarsko rast.

"Vsake ponudbe res ni pametno takoj sprejeti, vendar pri tem obstajajo povsem praktične omejitve, ki so odvisne predvsem od finančnih zalog. Od nečesa je pač treba živeti, tako da v nedogled z iskanjem službe ne gre. Slej ko prej je treba sprejeti kompromis. Pomembno je torej, da čas brezposelnosti efektivno posvetimo iskanju službe," svetuje psiholog.

Bolje opravljati manj zahtevna dela kot brezposeln posedati doma Vendar pa avtorji študije niso znali odgovoriti, kaj je razlog za ta pojav. Morda imajo delodajalci predsodke proti ljudem, ki v letih opravljanja manj zahtevnih del niso razvijali vseh svojih potencialov. "To je zagotovo dvorezen meč. V očeh delodajalcev lahko takšen položaj sproža pomisleke. A tudi oni se dobro zavedajo stanja na trgu dela in bodo znali razumeti odločitev za opravljanje manj zahtevnih del," odgovarja kadrovski psiholog.

Kadliček mladim iskalcem zaposlitve še svetuje, naj se pred delodajalcem ne izogibajo in sramujejo svoje delovne zgodovine. Jasno naj mu povedo, da jim finančne rezerve niso dopuščale daljšega iskanja službe, zato so bili prisiljeni v sprejem manj zahtevnega dela. "Tega verjetno noben delodajalec ne bi želel ne razumeti. V večini primerov bi delodajalci takšen odgovor sprejeli z večjo simpatijo kot pa dejstvo, da je brezposeln posedal doma," je še prepričan Kadliček.