Petek, 6. 6. 2014, 16.07
7 let, 7 mesecev
Prva zaposlitev pod ravnjo vaše izobrazbe se vam lahko maščuje
Univerzitetno izobražene osebe imajo praviloma višjo plačo in predstavljajo nižjo stopnjo brezposelnosti na trgu dela kot delavci brez diplome. Vendar v času gospodarske krize to ne drži več.
Veliko mladih visoko izobraženih je danes prisiljeno sprejeti službo brez zahtevanega univerzitetnega znanja in nizko plačo, saj svoji izobrazbi primernih zaposlitev ne najdejo. Kot da to ne bi bilo dovolj, vam lahko vsako sprejeto delo pod ravnjo dosežene izobrazbe še desetletje ali dlje škoduje pri prihodkih in družbenem statusu, razkriva ameriška študija.
Ameriški ekonomisti so namreč v raziskavi trga dela v ZDA ugotovili, da vas lahko začasno delo natakarja po študiju ovira pri doseganju izobrazbi primerne plače v prihodnjih letih. V raziskavi so zajeli mlade med 14. in 22. letom, ki so sprejeli zaposlitev, za katero ni bila predpisana njihova raven izobrazbe, in raziskovali, kako se je to odražalo v nadaljevanju njihove poslovne kariere.
Učinki na višino prihodkov izobraženih delavcev zaradi manj zahtevnih del v mladosti se lahko odražajo še več kot desetletje. Medtem ko so učinki na višino plač brezposelnih še večji od preveč kvalificiranih, pa so učinki plač na preveč kvalificirane delavce dolgotrajnejši od učinkov na brezposelne osebe; tudi v primeru, če delavec predčasno zapusti položaj, v katerem je opravljal manj zahtevno delo. Če je bil delavec preveč kvalificiran pred štirimi leti in je nato našel izobrazbi primerno zaposlitev, je njegova trenutna plača še vedno od 2,6 do 4,2 odstotka nižja od tistih, ki niso bili prisiljeni pograbiti manj zahtevnih delovnih mest.
Avtorji študije ugotavljajo, da spodbujanje ljudi v sprejemanje kateregakoli dela glede na njihovo stopnjo izobrazbe morda ni najboljša rešitev zanje. Hkrati študija povzema, da gospodarstvo tudi po koncu recesije zaradi omenjenega še ne bo polno zaživelo. Zaradi nižjih plač bodo ti ljudje manj trošili, kar posledično pomeni manjšo gospodarsko rast.
"Vsake ponudbe res ni pametno takoj sprejeti, vendar pri tem obstajajo povsem praktične omejitve, ki so odvisne predvsem od finančnih zalog. Od nečesa je pač treba živeti, tako da v nedogled z iskanjem službe ne gre. Slej ko prej je treba sprejeti kompromis. Pomembno je torej, da čas brezposelnosti efektivno posvetimo iskanju službe," svetuje psiholog.
Kadliček mladim iskalcem zaposlitve še svetuje, naj se pred delodajalcem ne izogibajo in sramujejo svoje delovne zgodovine. Jasno naj mu povedo, da jim finančne rezerve niso dopuščale daljšega iskanja službe, zato so bili prisiljeni v sprejem manj zahtevnega dela. "Tega verjetno noben delodajalec ne bi želel ne razumeti. V večini primerov bi delodajalci takšen odgovor sprejeli z večjo simpatijo kot pa dejstvo, da je brezposeln posedal doma," je še prepričan Kadliček.