Povprečni hrvaški državljan dolguje 2305 evrov

Tako je pokazala raziskava agencije za plačila in nakup povpraševanj EOS Matrix. Lani je bila povprečni dolžnik ženska s srednješolsko izobrazbo, ki je bila dolžna 17.015 kun (2253 evrov).

V povprečju 815 kun (108 evrov) neplačanih računov za telefon V raziskavi, ki so jo izvedli na 2000 anketirancih, so v omenjene dolgove seštevali stanja na tekočih računih, bančnih karticah, posojila in dolgove za telekomunikacijske storitve.

Povprečni Hrvat je tako letos imel za 3979 kun (527 evrov) minusa na tekočem računu, na bančnih karticah je bil v rdečem za 7705 kun (1020 evrov), imel je 4910 kun (650 evrov) posojil in 815 kun (108 evrov) neplačanih računov za telefon, je objavil Jutranji list.

Letošnji povprečni dolžnik pripravljen obročno plačati dolgove Lani je imel povprečni dolžnik na Hrvaškem za 60 evrov manj minusa na tekočem računu, obenem pa za 25 evrov več dolgov na bančnih karticah. Imel je tudi za sedem evrov več posojila in za dobrih deset evrov manj neplačanih računov za telefon. Torej je letos svoje dolgove zvišal za 52 evrov.

Kot je še pokazala raziskava, je letošnji povprečni dolžnik pripravljen obročno plačati dolgove in sicer vsak mesec 850 kun (112,5 evrov), sicer pa ne zasluži toliko, da bi lahko plačal vse dolgove in se preživljal.

"Dolgoročna zadolženost se ni zvišala, pokazala so se prizadevanja za zapiranjem posojil" Direktorica EOS Matrixa, Barbara Cerinski je poudarila, da letos ni bilo videti velikih sprememb v primerjavi z letom 2011. Dodala je, da so prebivalci očitno začeli več pozornosti posvečati svojim realnim zmožnostim.

"Dolgoročna zadolženost se ni zvišala, pokazala so se prizadevanja za zapiranjem posojil, vendar pa so se zvišale zadolžitve na tekočem računu," je dejala Cerinskijeva.

"Gre za klasično prelivanje iz votlega v prazno" Sodna izvedenka za bančništvo in finance, Marija Duljković je izpostavila, da se poskus izplačila dolgov z zadolževanjem na drugih karticah imenuje "dolžniška spirala" ter da gre za klasično prelivanje iz votlega v prazno.

"Ljudje se spomnijo različnih načinov, da bi začasno zaprli posojila, saj je bila še v 90. letih razširjena praksa, da bi, denimo, denar dvigovali na bankomatih v Sloveniji in na ta način za kratek čas poskusili urediti dolgove," je izjavo Duljkovićeve povzel zagrebški časnik.

Nelikvidnost je ena izmed najhujših bolezni hrvaškega gospodarstva Izrazila je dvom, da bodo hrvaški državljani tudi v prihodnje lahko porabili toliko, kolikor zaslužijo glede na slabih 350.000 brezposelnih in več kot 83.000 tistih, ki delajo več mesecev brez plač.

Nelikvidnost je ena izmed najhujših bolezni hrvaškega gospodarstva in je presegla 42 milijard kun (5,56 milijarde evrov). Blokirani so računi več kot 212.000 državljanov, ki so skupaj dolžni dobrih 13 milijard kun (1,72 milijarde evrov). Blokiranih je tudi približno 73.000 podjetij.

Slovenije ni na lestvici nelikvidnosti Jutarnji list je objavil tudi lestvico nelikvidnosti enajstih držav, pri čemer je Hrvaška na tretjem mestu za Grčijo in Romunijo, pred Španijo in Bolgarijo. Slovenije ni na lestvici.