Polanec o vrednotenju slabih terjatev: Napakam se ne moremo izogniti

V torek se je predstavilo vodstvo Družbe za upravljanje terjatev bank, ki je širši javnosti poznana kot slaba banka, in na splošno predstavilo vizijo poslovanja in okvirne stroške poslovanja družbe, katere čas je omejen na pet let. Vseh odgovorov o slabi banki še ni, tudi ne tistega na verjetno eno izmed pomembnejših vprašanj: kako se bo izvajalo vrednotenje terjatev, ki se bodo z največjih slovenskih bank prenesle na novo družbo. Ekonomist Sašo Polanec je prepričan, da štirje tuji strokovnjaki v vodstvu družbe lahko pomenijo samo nekaj dobrega, o vrednotenju slabih terjatev ob prenosu na slabo banko pa pravi: "Vrednotenje je v vsakem trenutku tvegano. Tukaj se napakam ne moremo izogniti. Dejstvo je, da so vrednotenja časovno pogojena in v nekem trenutku je lahko podjetje več vredno, leto pozneje pa ima že popolnoma drugo vrednost. Negotovosti je ogromno. Upam, da bodo vrednotenja vsaj metodološko neoporečna."

Spet se hvalimo z neumnostmi Samostojni finančni analitik Andraž Grahek pa meni, da je treba najprej videti vrednotenje ob prvem prenosu na slabo banko, a ima slab občutek. "Zaupanja za zdaj ni in ga bo težko pridobiti, saj smo po mojem prepričanju z delovanjem slabe banke preveč odlašali. In prav to, o čemer me sprašujete, torej kako se bodo vrednotile terjatve, je težko napovedati. Vladna uredba glede tega se je spreminjala, tako ne vemo, kaj se še lahko zgodi," je kritičen Grahek, ki ga je zmotila tudi informacija o razmeroma nizkih stroških za plače upravnega odbora (za sedem članov 65 tisoč evrov bruto): "Spet se hvalimo z neumnostmi. Kakšen kriterij pa je to, da ljudi čim manj plačaš za to, da naredi eno izmed najtežjih in zahtevnih del v zgodovini slovenskega bančnega sistema. Lepo prosim! Saj vemo, koliko stanejo samo uprave slovenskih bank. To ni resno." Iz tega mora nekaj nastati Grahek upa, da bo po uskladitvi politike, da je slaba banka res potrebna, od tega imelo korist gospodarstvo. "Sicer mislim, da iz tega mora nekaj nastati, tudi zaradi izkušenih tujcev, ki nimajo konflikta interesov in niso vpleteni v razne slovenske zgodbe," pravi Grahek. Pritrjuje mu tudi Polanec, ki meni, da "so izkušeni tujci jamstvo, da ne bomo ponavljali napak". Obenem pa je tudi prepričan, da bi lahko projekt slabe banke prinesel tudi nekaj pozitivnega, predvsem ob smiselni odprodaji terjatev.

Država bi lahko pobrala likvidnostno premijo "Trenutno je težava v likvidnosti trgov, ki so zdaj še posebno plitki. Če bi na primer hitro prodajali nepremičnine, bi se zagotovo pojavili veliki diskonti, kar ne bi bilo nič pretresljivega. Po drugi strani pa bi slaba banka lahko likvidacijo raztegnila na čim daljše obdobje in naredila večji izplen. ZDA je po programu odkupa slabih imetij veliko zaslužila. Torej bi država lahko pobrala likvidnostno premijo," je sklenil Polanec.