Za vlado je pomembno, da se glede druge dokapitalizacije NLB doseže dogovor bodisi z belgijskim KBC, ali najde novega vlagatelja, ki bo zagotavljal razvoj največje slovenske banke.
To je v okviru poslanskih vprašanj v DZ povedal premier Borut Pahor.
Borut Sajovic (LDS) je v poslanskem vprašanju zatrdil, da je država v okviru prve letošnje dokapitalizacije NLB levji delež 250-milijonskega povečanja kapitala zagotovila z javnimi sredstvi, a se to v trenutnih razmerah varčevanja na vseh področjih ne more ponavljati.
Bančni sistem je moč stabilizirati tudi drugače
Stališče manjšega partnerja trenutne manjšinske vlade je, da v Sloveniji potrebujemo sredstva za razvoj, bančni sistem pa je moč stabilizirati tudi drugače in z drugimi orodji kot zgolj z državnimi dokapitalizacijami.
Sajovic vidi tri poti
Sajovic glede nove 250-milijonske dokapitalizacije NLB vidi tri možne poti. Ena je, da jo dokapitalizira belgijska bančno-zavarovalniška skupina KBC, druga je, da se sredstva znova zagotovijo iz javnih virov, tretja pa je, da banka sredstva zbere na kapitalskih trgih.
Sajovic: V kakšni smeri gre razmislek vlade?
Ker po mnenju Sajovica dober gospodar vedno razmišlja o naslednjih korakih, ga zanima, v kakšni smeri gre razmislek vlade, če dogovora s KBC ne bo.
Pahor: Slovenska vlada se vede kot dober gospodar
Pahor je Sajovicu zagotovil, da se slovenska vlada vede kot dober gospodar in da v trenutnih razmerah povečane finančne negotovosti skrbi za stabilnost slovenskega bančnega sektorja.
Agencija bo poskušala najti strateškega partnerja
Agenciji za upravljanje s kapitalskimi naložbami države je tako naložila, da za sodelovanje v dokapitalizaciji najprej poskuša najti domačega ali tujega zasebnega strateškega partnerja. Če to ne bo uspešno, se bo vlada odločila, kako zagotoviti kapitalsko trdnost banke tako, da bodo zavarovani interesi države kot največjega lastnika.
Agencija se sedaj pogovarja s KBC
Trenutno se agencija pogovarja s KBC, a če se ti pogovori ne bodo iztekli v interesu države, ima mandat, da začne proučevati možnost novega domačega ali tujega zasebnega partnerja, ki bo zagotovil trdnost in ugled banke ter utrdil njen položaj v regiji.
"Gre za prelomno odločitev vlade"
Po Pahorjevem prepričanju gre z zgodovinskega vidika za prelomno odločitev vlade. Predsednica uprave agencije Dagmar Komar je minuli četrtek zatrdila, da bodo zagotovili tretjega investitorja za dokapitalizacijo NLB. "Tretji investitor še ni znan, jih je pa več. Pogovarjamo se intenzivno in verjamem, da bo banka do roka zadostila vsem zahtevam," je dejala Komarjeva.
Kakšen je nacionalni interes?
Pahor bi si zelo želel, da bi DZ še v tej sestavi odločal o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države in znotraj tega o vprašanju, kaj je nacionalni interes Slovenije, ko gre za NLB. Po njegovih besedah gre za dilemo, ali je ta nacionalni interes večinski državni delež ali to, da ima Slovenija dobro banko z dobrimi produkti.
Pahor je v prvi vrsti "za dobre banke"
Kot pravi predsednik vlade, bi bilo idealno, da bi imeli v finančnem sistemu tudi institucijo v večinski državni časti, a obenem meni, da je bolje, da ima Slovenija dobre banke, tudi če so te v tuji lasti, kot do da ima slabe domače banke.
3
