Namesto AUKN Državni premoženjski holding

Zdaj je že dokončno jasno, da se agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), katere upravi predseduje Dagmar Komar, počasi, a zelo dokončno poslavlja. Minister za finance Janez Šuštaršič je danes napovedal ustanovitev Državnega premoženjskega holdinga (Slovenian Sovereign Holding – SSH, d. d.), ki bo v skladu z usmeritvami OECD skrbel za upravljanje državnih naložb v več kot 100 podjetjih in bankah (NLB, NKBM, Abanki, Luka Koper, Petrol, Gorenje, SŽ, Dars, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways, HSE, Telekom Slovenije itd.), skupna vrednost državnih naložb pa je bila že večkrat ocenjena na šest do osem milijard evrov. "To bo premoženjska rezerva države, ki se bo transparentno upravljala in bo zanimiva tudi za vlagatelje," je prepričan finančni minister Janez Šušteršič. Državne naložbe bodo v strategiji razdeljene Novi državni premoženjski holding bo ustanovljen v skladu novim zakonom o upravljanju državnih naložb (ministrstvo za finance ga je v začetku tedna objavilo na svoji spletni strani in bo do 8. junija v javni obravnavi), na ministrstvu pa tudi že pripravljajo strategijo upravljanja z državnimi naložbami v številnih slovenskih podjetjih in bankah (strategijo bo sprejemal državni zbor). V strategiji upravljanja z državnim premoženjem bodo naložbe razdeljene v tri vrste: naložbe portfeljske narave, strateške naložbe ter naložbe za odprodajo, je danes novi koncept državnih naložb razgrnil državi sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec. Strateške naložbe bodo še naprej razdelili v dve ločeni enoti, glede portfeljskih naložb pa meni, da bi jih lahko prepustili profesionalnim upravljavcem.

Šušteršič: Cilj je poenostavitev upravljanja državnih naložb Novi premoženjski holding bo prevzel vse naložbe DSU, Soda, Kada in PDP ter zamenjal ugašajoči AUKN. "Cilj je poenostaviti strukturo upravljanja z državnim premoženjem, ki je zdaj zapletena, upravljavcev je veliko in včasih je med njimi prihajalo do nasprotnih stališč," je danes povedal minister za finance. Ob tem je spomnil, da želi država v bankah ostati 25-odstotna lastnica.

Holding bo imel štiri družbe Koncept upravljanja kapitalskih naložb države tudi predvideva, da bo imel Državni premoženjski holding v lasti štiri družbe, in sicer Družbo za upravljanje (DZU), Slovenske strateške naložbe, Slovenske naložbe za prestrukturiranje in prodajo ter Slovenske nepremičninske naložbe. Za upravljanje posamezne hčerinske družbe holdinga, razen DZU, bo zadolžen izvršni direktor. Imenovala ga bo uprava premoženjskega holdinga, ki bo tričlanska. To naj bi – tako vsaj predvideva koncept upravljanja – sestavljali strokovnjaki s področja upravljanja družb, izbrani na mednarodnem javnem razpisu. Imenoval jih bo iz predstavnikov vlade in političnih strank sestavljen devetčlanski nadzorni svet, ki ga bo potrdil državni zbor.

Prihodki od prodaje državnih naložb v blagajni premoženjskega holdinga Prihodki od prodaje deležev v državnih podjetjih bodo ostali premoženjskemu holdingu, ki jih bo lahko usmeril v druge, morda še donosnejše naložbe države. Prav tako se bodo v holding stekale dividende, čeprav minister za finance tudi opozarja , da jih bo vsaj v začetnem obdobju nekaj še vedno moral dobiti tudi državni proračun.

Bogomir Kovač, ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete in nekdanji predsednik nekdanjega Kadrovsko-akreditacijskega sveta, ki je kadroval nadzornike in člane uprav v državnih podjetjih in bankah: "Novi koncept holdinga, ki ga uveljavlja Slovenija in ga imajo v sosednji Avstriji dejansko zaradi tradicije, predvsem upravljanja kapitalskih naložb je neposredno težko prenosljiv. Ker bo upravljanje državnih naložb v podjetjih in bankah "pod isto streho", se bo treba izogniti vodenju brez političnih meril. V holdingu morajo biti profesionalnost, avtonomija in strateškost naložb zelo jasno določene."

Borut Bratina, nekdanji član Kas-a, profesor z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete, meni, da je oblikovanje državnega premoženjskega holdinga dobrodošla novost pri upravljanju kapitalskih naložb, ker je AUKN bil in je poseben državni organ in pri njem veliko stvari ni čisto jasnih, zato je prihajalo do napetosti med AUKN in Kadom ter Sodom. "Zdaj bodo vse stvari precej bolj jasne. Delovanje premoženjskega holdinga mora teči tako kot v drugih primerljivih državah, nekdaj je takšno obliko imela tudi Nemčija. Po mojem so avstrijske izkušnje dobre in jih je mogoče preslikati tudi na slovenska tla. Pri kadrovanju pa je treba narediti neprobojen 'zid', jasno je treba določiti, kaj je pristojnost politike, se pravi vlade in državnega zbora, zlasti pri sprejemu strategije upravljanja z državnimi kapitalskimi naložbami (katere so strateške in katere ne). Pri strateških mora politika povedati, kaj z njimi želi, potem pa vse prepustiti izvedbi in tistim, ki bodo za posamezne funkcije v premoženjskem holdingu oziroma njegovih družbah izbrani. Tu se politika ne sme vmešavati v operativo, ampak samo na izvajanje strateškega načrta, tako kot sicer delničarji na skupščinah."

Igor Masten, ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da AUKN ni opravil svoje naloge, že takoj na začetku je padel na izpitu odgovornega in transparentnega delovanja. "Ljudje, ki vodijo Aukn se niso nikoli zavedli kakšeno vrsto državne institucije sploh vodijo. Državni premoženjski holding lahko prinese prednosti ali slabosti, odvisno kako bomo kot družba in kako bodo politiki pristopili k njemu. Ključno pa zagotovo bo na točki kaj v lasti tega "holdinga" bo predmet nacionalnega interesa, ki se v Sloveniji redno zoži v koristi ožjih intresenih skupin in gospodarsko političnih spreg."