Najbogatejša družinska podjetja so odpornejša na krizo

Visoko na tretjem mestu lestvice najbogatejših najdemo družino Doberšek (325 milijonov evrov), na 11. mestu je družina Hermana Zupana (63 milijonov evrov), na 17. mestu družina Karoly (50 milijonov evrov) in na 20. mestu družina Jager (47 milijonov evrov).

Predsednik Združenja družinskih podjetij FBN Adria Jakob Žigante pravi, da so družinska podjetja zaradi večje hitrosti odločanja, večje angažiranosti pri reševanju problemov in dolgoročne vizije bolj odporna na krizo. Tega ne zasledimo samo v Sloveniji, temveč tudi po svetu. To dokazuje tudi podatek svetovalnega podjetja McKinsey, ki je izračunal, da so prihodki družinskih podjetij v letih po zadnji krizi rasli hitreje kot pri drugih podjetjih.

Po Žigantejevi oceni je na lestvici še več kot tretjina potencialnih družinskih podjetij, saj družinsko podjetje nastane šele takrat, ko se izkaže, da želi druga generacija prevzeti vodstveni položaj.

Definicija družinskega podjetja sicer ni povsem poenotena, a nekateri podatki kažejo, da je okoli 80 odstotkov malih in srednjih slovenskih podjetij v družinski lasti. Trendi družinskih podjetij po svetu gredo v smeri profesionalizacije poslovanja in boljšega načrtovanja nasledstva. Prav tako se vse več takšnih podjetij posveča filantropiji in kovanje dobička ni več toliko v ospredju.

Tretjina družinskih podjetij opravi prenos na naslednjo generacijo Tretjina družinskih podjetij preživi prenos na drugo generacijo, preostali dve tretjini podjetij pa prodajo novim lastnikom ali pa propadejo. Po drugi ali tretji generaciji prenosa podjetja se običajno profesionalizira menedžment, ki ni nujno iz vrst družinskih članov, ampak ga sestavljajo zunanji strokovnjaki. "Takrat se najbolj pokaže stabilnost podjetja," pojasni Žigante, ki je tudi sam vpet v družinsko gradbeno podjetje Makro 5 Gradnje in predstavlja njegovo drugo generacijo.

Po besedah Žiganteja se v zadnjem času tudi manjša podjetja, predvsem v tujini, poslužujejo tako imenovane družinske ustave, ki je nekakšen neformalni dokument. Ta ureja zaposlovanje in napredovanje družinskih članov znotraj podjetja.

Britanski The Economist za družinska podjetja prišteva tista, kjer imajo potomci ustanoviteljev vsaj 18-odstotne lastniške deleže v podjetjih oziroma lahko nastavljajo vodilne kadre. Med tujimi družinskim podjetji tako najdemo BMW, Volkswagen, Ford, Walmart in Lukoil.