Na Mali Mežakli potrebna še ena večja investicija

Vendar pa bo potrebno v prihodnjih letih zagotoviti tudi biološko obdelavo odpadkov, kar od gorenjskih občin zahteva približno pet do šest milijonov evrov vredno investicijo. Evropska sredstva so že zamudile.

Sortirnica naj bi bila v polni funkciji prej kot v pol leta Na Mali Mežakli koncesionar ureja sortirnico, ki bi morala biti po prvotnih načrtih že v uporabi. Vendar je prišlo do časovnega zamika, po pričakovanjih jeseniškega župana Tomaža Toma Mencingerja pa bo sortirnica v polni funkciji prej kot v pol leta.

Do konca leta 2013 še biološka obdelava odpadkov Na Jesenicah so računali, da po tem večje investicije v infrastrukturo deponije ne bodo več potrebne in bo lahko deponija na ta način delovala še dolga leta. Vendar nova uredba ministrstva za okolje in prostor postavlja dodatne zahteve. Da bi čez dve leti Mali Mežakli podaljšali sedanje prehodno dovoljenje, bo treba do konca leta 2013 zagotoviti še biološko obdelavo odpadkov.

"Danes se na deponiji gradi sortirnica, ki bo zagotovila mehansko obdelavo odpadkov. V naslednjih dveh letih pa bodo morale lastnice deponije zgraditi tudi obrat, kjer bomo izvajali biostabilizacijo težke frakcije," je pojasnil direktor jeseniškega komunalnega podjetja Jeko-In Ivan Hočevar ter dodal, da bo treba takoj po novem letu zavihati rokave in pridobiti vsa potrebna zemljišča in projekte.

Projekt naj bi predvidoma stal med pet in šest milijoni evrov Potrebno bo določiti tudi način financiranja. Projekt naj bi predvidoma stal med pet in šest milijoni evrov, kar je precej manj od obrata za mehansko in biološko obdelavo, kakršen je bil za okrog 23 milijonov evrov načrtovan, ko je bil regijski center za ravnanje z odpadki še predviden v Struževem pri Kranju.

"Takšen obrat, kot je bil mišljen v Kranju, tu ne pride v poštev, saj se odlagajo manjše količine, pa tudi tehnologija se je od takrat že spremenila," je pojasnil Hočevar in dodal, da se bo prek priprave projekta pokazalo, kakšno tehnologijo bodo uporabili, da bodo zadostili kriterijem slovenske in evropske zakonodaje na tem področju. Najbolj idealna pa bi bila najverjetneje ureditev bioplinarne.

Evropska sredstva so občine že zamudile Problem bo financiranje takšnega objekta za biološko obdelavo ostanka odpadkov iz sortirnice, saj so gorenjske občine zamudile evropska kohezijska sredstva. Zaenkrat še ni povsem jasno, ali bodo občine v okviru gorenjskega Centra za ravnanje z odpadki (Cero) projekt pokrile same, ali pa se bodo odločile za javno-zasebno partnerstvo s koncesionarjem. Prav tako še ni dokončno jasno, katere izmed gorenjskih občin bodo še sodelovale v Ceru in skupaj poskrbele za ravnanje z odpadki na Mali Mežakli. Gorenjske občine so se sicer prvič po dolgem času novembra vendarle sestale in se seznanile, da bo treba zagotoviti dodatna sredstva.

Cero: 113.000 evrov za samo delovanje in za projektno dokumentacijo V naslednjem letu bo Cero potreboval 113.000 evrov za samo delovanje in za projektno dokumentacijo. Članice Cera morajo do 5. januarja poslati podatke o odločitvi novih deležev v konzorciju in na podlagi teh podatkov bo razvidno tudi, koliko jih bo dejansko ostalo v Ceru. Odločitve o tem pa bodo občine večinoma sprejemale na decembrskih sejah občinskih svetov, je povedal direktor Komunalne direkcije Jesenice Marko Markelj.

Na zadnjem sestanku so sodelovale občine, ki tudi sedaj vozijo odpadke na Malo Mežaklo, to so občine Zgornje Gorenjske in loškega območja. Pokazal pa se je tudi interes nekaterih manjših občin s kranjskega območja, da bi še naprej sodelovale v Ceru in si tako zagotovile dolgoročno rešitev za odvoz odpadkov.