"Moj glavni cilj ni prodaja Mercatorja"

Najboljši sosed je še zdravo podjetje, vendar pa je treba čim prej obrniti negativne smernice upadanja dobičkonosnosti in tržnega deleža, je prepričan novopečeni šef največjega slovenskega trgovca. "Nujno je treba znižati stroške, povečati učinkovitost in ohraniti regionalno perspektivo Mercatorja," priznava novi prvi mercatorjevec. Vidim, da že imate rdečo kravato, ste torej že pravi mercatorjevec? Po dobrem tednu v podjetju se že počutim kot pravi mercatorjevec, moram priznati, da sem že del izzivov in težav, ki so pred nami, veselim se vsega tega … Ste že spoznali strukturo Mercatorja, ki je veliko podjetje in največji zaposlovalec v Sloveniji? Jasno, da v tednu dni vsega ni mogoče spoznati. Imel sem vrsto pogovorov s sodelavci, začeli smo pripravo nekaterih kratkoročnih ukrepov na trženjski in stroškovni strani, v pripravo teh ukrepov pa je vključenih več kot 50 sodelavcev. Skozi proces počasi spoznavam podjetje, je pa res, da bo celovito spoznavanje trajalo še kar nekaj časa. Kaj menite o zapuščini Žige Debeljaka, vašega predhodnika, kaj je po vašem njegova velika napaka? Ne bi komentiral dela svojega predhodnika. Menim, da je o napakah nesmiselno govoriti. Če pogledamo zapuščino, smo vseeno dobili eno od vodilnih podjetij v regiji, ki ima zelo zdrave tržne deleže, je pa res, da je Mercator podjetje, ki se srečuje z mnogo izzivi tako pri stroškovni optimizaciji kot tudi pri nekaterih negativnih tržnih smernicah. Moram vas vprašati, kaj vas je torej prepričalo, da ste po Fructalu in Žitu, ki ste ju vodili, pristali na stolu prvega v Mercatorju? Prepričalo me je dvoje. Najprej, da je Mercator zame največji in najbolj kompleksen poslovni sistem, za katerega verjamem, da je lahko še uspešnejši. Kot drugo pa, da sem tudi kot dobavitelj (Fructal in Žito) presodil, da je moja uspešnost odvisna tudi od uspešnosti trgovca. Odločitev, da sprejmem izziv, je torej padla po omenjenih dejstvih in da bi tako Mercatorju omogočil stabilno prihodnost. Že poznate največjo težavo Mercatorja, ki mu v zadnjih letih vse bolj upadata dobičkonosnost in tržni delež doma? Največje težave seveda poznamo in smo jih že začeli reševati. Kako torej obrniti smernice dobičkonosnosti podjetja navzgor? Struktura trga se zlasti v Sloveniji pomembno spreminja. Dejstvo je, da so diskontni ponudniki v zadnjih letih pridobili pomemben tržni delež, na drugi strani se je slovenski porabnik zaradi krize in upadanja kupne moči začel vesti precej bolj racionalno. Kupuje torej manj in praviloma cenejše izdelke, to pa vse bolj vpliva na našo dobičkonosnost in prihodke. Po drugi strani je res tudi, da se Mercator spopada z nekaterimi subjektivnimi izzivi kot na primer prepričanjem porabnikov, da je Mercator pri nas najdražji trgovec. Čeprav bi, če bi sešteli akcije, dneve ugodnosti in programe zvestobe, ki jih imamo, ugotovili, da ni tako. Konec koncev pa se Mercator spopada tudi z nekaterimi drugimi težavami, ki so povezane s širino njegove trgovske mreže, logistike …

Niste mi odgovorili, kako obrniti te negativne smernice, katere ukrepe pripravljate?

Realno gledano si tudi mi zastavljamo to vprašanje. Menim, da bo kratkoročno treba doseči večjo učinkovitost poslovanja, skratka izpeljati takšne aktivnosti, s katerimi nam bo uspelo znižati stroške. Sami dobro vemo, da so na tržni strani spremembe veliko bolj dolgotrajne. Tržne spremembe načrtujemo že letos in sam verjamem, da bomo do konca leta že obrnili nekatere smernice.

Je Mercator za domači trg predimenzioniran? Če vprašam drugače, je mogoče pričakovati zmanjševanje števila zaposlenih, odpuščanje?

Na Mercator je treba pogledati z regionalne perspektive: s te perspektive so razlike v stroškovni učinkovitosti v primerjavi s tekmeci manjše, kot če ga pogledamo le kot neko lokalno (domače) podjetje. Če bo Mercatorju uspelo ohraniti regionalno perspektivo, v kar verjamem, bo doseganje stroškovne optimalnosti mnogo lažje in mnogo manj boleče. Če pa te regionalne perspektive ne bomo ohranili, bo veliko težje.

Velikokrat se je v preteklih letih poskušalo prodati Mercator, bilo je več neuspešnih poskusov. Zakaj so po vašem mnenju vsi propadli?

Menim, da je prodaja Mercatorja najprej odvisna od volje, pripravljenosti in odločenosti naših lastnikov. Če se ozremo nazaj, potem lahko hitro ugotovimo, da vsem trem pogojem ni bilo zadoščeno, še zlasti zato, ker vedno niso našli ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem pri ceni za delnico. To je le prvi vidik zgodbe, drugi pa je seveda širši kontekst, v katerega se je vedno postavljala prodaja Mercatorja, ker je od njega resnično ekonomsko odvisnih veliko poslovnih subjektov. Najboljši sosed je velik zaposlovalec, v Sloveniji zaposluje kar okoli 12 tisoč ljudi, v domači živilski industriji, ki je vezana na Mercator, dela še okoli 13 tisoč ljudi, v kmetijstvu pa je tudi nekaj deset tisoč ljudi globoko odvisno od Mercatorja. Ob vsem povedanem je zato razumljivo, da je prodaja družbe tako občutljiva …

To potrjuje, da je Mercator izjemnega pomena, lahko rečemo, da nacionalnega?

Bojim se uporabiti izraz nacionalni pomen, ker je bil ta termin mnogokrat izrabljen. Vsekakor pa lahko rečem, da je Mercator že zaradi svoje velikosti in vloge, ki jo igra na domačem trgu, za Slovenijo izjemno pomemben. Prehitro pa bi sklepali, če bi to povezovali s tem, da je domače lastništvo Mercatorja nujno. Naštejem lahko veliko primerov, iz katerih je razvidno, da tudi domače lastništvo ni vedno nujno tudi najbolj odgovorno do domačega okolja.

Se vam morda zdi, da je bil Mercator v preteklosti prevečkrat politično izkoriščen oziroma izrabljen v politične namene?

Tega ne vem, vsekakor pa razumem , da je bil Mercator velikokrat politično vprašanje. Menedžerji se moramo ograditi od teh političnih dilem in se ukvarjati s tem, kar je naš temeljni posel – da poskrbimo za dobro poslovanje družbe.

Osem poskusov Mercatorjeve prodaje je klavrno propadlo, Agrokor oziroma njegov prvi mož Ivica Todorić pripravlja nov scenarij za prevzem, poskusil naj bi z javno ponudbo delničarjem, nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković pravi, da se bodo v primeru javne ponudbe lastniki delnic najboljšega soseda najbrž odločili za prodajo, politika pa bo imela zavezane roke.

Po mojem je javna ponudba vsekakor pregleden način prodaje delnic, kakšna bo odločitev vsakega delničarja, pa je težko ocenjevati in napovedati. Vse je ne nazadnje odvisno od cene.

Verjamete, da bi Agrokor z javno ponudbo znova ponudil privlačno ceno, ki bi bila blizu že ponujenim 221 evrom za delnico?

To bi težko komentiral.

Kako pa bi se odzvali vi kot Toni Balažič, bi prodali Mercator?

Vseeno na to vprašanje težko odgovorim, ker še nisem delničar Mercatorja.

Kaj pa kot menedžer?

O tem vprašanju lahko odloča izključno lastnik oziroma lastniki. Takšna je realna slika, menedžer ne prodaja podjetja.

Bo čez leto ali dve Mercator večinsko še v domači ali v tuji lasti?

Po mojem je odgovor na to vprašanje še velika neznanka, vsekakor pa se moramo zavedati, da je vsak scenarij mogoč. Lastniška struktura v Mercatorju je zelo kompleksna, številni od lastnikov (NLB, Skupina Pivovarna Laško op. p.) se srečujejo s težavami, ki jih morajo rešiti. Menim, da bo uprava najbolje podprla interese lastnikov tako, da bo podjetje poslovalo dobro, to je naš glavni cilj. Naš glavni cilj ni prodaja Mercatorja.