Minister Čufer: Potrebni dodatni ukrepi za zmanjšanje primanjkljaja

Kot drugo točko pa so v ministri v razpravi izpostavili to, da je pri čiščenju bančnega sektorja kakovost pomembnejša od hitrosti, je v Bruslju pojasnil finančni minister Uroš Čufer. "Komisija je spremljala našo razpravo o rebalansu proračuna in meni, da je strukturnega fiskalnega napora premalo, da bi zadostili njihovim zahtevam, da ga je treba več," je povedal Čufer po koncu zasedanja finančnih ministrov držav v območju evra.

O konkretnih ukrepih po ministrovih besedah ni bilo govora, dogovorili pa so se, da bodo skupaj z Evropsko komisijo še enkrat pogledali, kaj v Bruslju upoštevajo pri oceni fiskalnega napora. "In potem bomo videli, kje pravzaprav smo," je dejal Čufer.

Nekateri ukrepi bodo veljali šele od 1. januarja "Pojasnili smo, da ukrepi, ki smo jih letos sprejeli, veljajo šele od polovice leta in da se dejansko v številkah vidi le polovica fiskalnega napora," je še povedal Čufer. Prav tako je poudaril, da je kar nekaj ukrepov, ki bodo veljali šele od 1. januarja.

Na vprašanje, ali bo torej potreben nov rebalans proračuna, je minister sicer kljub mnenju komisije, da bo potreben dodaten fiskalni napor, odgovoril, da bodo, če bo treba, sprejeli "še kakšen dodaten ukrep ali pa tudi ne - odvisno od tega, kaj bo pokazala skupna analiza".

Pri prenosu terjatev se je zataknilo pri ceni Še pred zasedanjem pa je minister Čufer spregovoril tudi o načrtovanem pilotnem prenosu terjatev na slabo banko. Kot je dejal, se je zataknilo zaradi različnih mnenj o tem, kakšna bi bila prava cena. Pilotni prenos terjatev po tržni ceni je sicer po njegovih besedah še vedno mogoč, čeprav se je v minulih dneh ugibalo, da ga sploh ne bo.

"Zataknilo se je pravzaprav zato, ker še nimamo povsem enakega mnenja, kaj je prava cena in kaj je pravi strošek prenosa. Tudi z manjšim prenosom ne želimo generirati nekega presedana, da bi se te terjatve potem popolnoma drugače obravnavale," je minister pojasnil razloge za zamudo. Testni prenos terjatev bo tržni ceni je tako še vedno mogoč, prenos glavnine terjatev po transferni ceni, ki ga mora odobriti Bruselj, pa bo v vsakem primeru sledil po izvedbi neodvisnega zunanjega pregleda kakovosti aktive bank in stresnih testov, ki jih je zahtevala Evropska komisija pred odločanjem o prenosu terjatev na slovensko slabo banko.

Bruselj: S slabo banko se ne sme hiteti na račun kakovosti Komisija je neodvisni pregled kakovosti aktive bank, ki ga opravlja Deloitte, in stresne teste, ki naj bi jih opravljala družba Oliver Wyman, zahtevala v priporočilih 29. maja. V minulih dneh so v Bruslju poudarjali, da je naglo čiščenje v slovenskem bančnem sektorju sicer nujno, a da se s slabo banko nikakor ne sme hiteti na račun kakovosti, saj je ta pomembnejša od hitrosti.