Medja: Kriza ni edini dejavnik za slaba posojila

Kot je pojasnil pred člani komisije DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, so k luknji v bankah prispevale tudi prevare.

Posojilojemalci denarja niso bili sposobni vrniti Razlog, da banke niso dobile povrnjenih posojil, je v tem, da so posojilojemalci dobili denar, ga porabili, potem pa ga niso bili sposobni vrniti oz. ga v manjšem številu niso želeli.

"Zavedati se moramo, da je posamičen največji dejavnik bila kriza, so pa tudi drugi dejavniki," je pred člani komisije, ki želi ugotoviti, kdo je kriv za potrebo po sanaciji bank z denarjem davkoplačevalcev, dejal Medja.

Med dejavniki, ki so pripeljali do neodplačanih posojil, je poleg krize naštel še nepravilen sistem upravljanja tveganj, večje ali manjše kršitve internih pravil in postopkov ter v približno desetini primerov prevare.

Večina slabih posojil pred letom 2006 Medja, ki je predsednik uprave NLB od septembra 2012, je povedal, da večina slabih posojil v NLB izvira iz obdobja pred letom 2006 ter iz leta 2007, nekaj pa tudi iz leta 2008. Trenutno vodijo pregled poslovanja z 200 največjimi neplačniki, ki imajo več kot dva tisoč posamičnih posojilnih poslov. To po njegovi oceni predstavlja več kot polovico vseh izgub NLB.

Kjer so ugotovili sume prevar in kaznivih dejanj, so pristopili h kazenski ovadbi, odločili tudi za odškodninske tožbe, je povedal. Iz NLB so ravno v sredo sporočili, da so organom pregona v obravnavo podali 32 primerov sumov kaznivih dejanj, zoper tri osebe pa so vložili tudi odškodninske tožbe.

Kjer so zaznali sum kaznivih dejanj, so kazenske ovadbe vložili tudi v NKBM. Predsednik uprave Aleš Hauc je povedal, da so takoj po njegovem prihodu na čelo mariborske banke v aprilu 2012 uvedli forenzično revizijo. Zanjo se sicer niso odločili zaradi nepravilnosti v banki, pač pa v želji ugotoviti dejansko stanje, na podlagi rezultatov pa so sprožili določene postopke.

Analize pokazale na pomanjkljivo skrbnost Tako kot Medja je tudi Hauc ocenil, da večina vzrokov za slabe kredite izhaja iz finančne in gospodarske krize, analize pa so pokazale tudi na pomanjkljivo skrbnost in upoštevanje predpisov pri odobravanju kreditov. "Lani smo kreditne odbore povsem prenovili z ljudmi, ki so prišli od zunaj," je povedal.

Hauc si bo prizadeval, da se ta agonija ne bo več ponavljala. To pa je mogoče po njegovih besedah doseči s tem, da se temeljito prenovijo poslovni procesi ter onemogoči samovoljo posameznikov in vplive interesnih skupin. A tudi, če vse kaže na čudovito poslovanje podjetja, se lahko nekaj zalomi, je nakazal, da pojava slabih kreditov ni mogoče povsem izključiti.

Tako Hauc kot tudi predsednik uprave Abanke Jože Lenič sta dejala, da banke niso bile pripravljene na poslovanje v okolju finančne in gospodarske krize. "Nobena banka v konjunkturi verjetno ni pripravljena na poslovanje v krizi," je dejal Hauc in dodal, da do največ slabih kreditov običajno pride ravno v času konjunkture, ko verjetno pozornost in potrebna skrbnost popusti. Lenič pa je dodal, da so bili v konjunkturi standardi odobravanja kreditov nekoliko zrahljani.