Les bo strateška surovina, ki je bo primanjkovalo

Slovenija je za Finsko in Švedsko najbolj gozdnata država EU, vendar letno poseka le manjšino gozdnega prirasta. Izvoz hlodovine v zadnjih letih sicer strmo narašča, ustvarja pa najnižjo dodano vrednost. Bo Sloveniji uspelo prestrukturirati lesnopredelovalno industrijo in iz gozdov iztržiti kaj več od hlodovine?

Število zaposlenih se je skrčilo za dve tretjini Hiranje vse slovenske delovno intenzivne panoge se je začelo že kmalu po osamosvojitvi, ko so bila podjetja tudi močno izvozno usmerjena. Konec osemdesetih let je imela slovenska lesnopredelovalna panoga okoli 36 tisoč zaposlenih, do danes se je skrčila na tretjino. Takšno krčenje direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec pripisuje vedno večjim državnim obremenitvam podjetij, vse do skorajšnje uvedbe davka na nepremičnine. "Akumulacije za razvoj ni bilo dovolj, podjetja so se začela primerno braniti z zmanjševanjem naložb za razvoj, konkurenca pa je v tem času delala s polno paro," težak položaj opisuje Milavec.

Tako so propadli številni paradni konji slovenske lesnopredelovalne industrije, kot so Meblo Jogi, Novoles, Lipa, Stol Kamnik, KLI Logatec, Liko Vrhnika, LIP Poljčane, TOM, LIP Radomlje in drugi. Po besedah Milavca pa lahko podobna usoda doleti tudi peščico preostalih, ki se le stežka držijo na površju. Svea Zagorje, Javor Pivka, Brest, Glin Nazarje in Lip Bled imajo že brez novega nepremičninskega davka velike težave.

Slovensko hlodovino izvažajo v Italijo V zadnjih 15 letih so klavrno propadli tudi številni žagarski obrati, ki so velike količine posekanega lesa uporabljali pri primarni predelavi lesa. Veliko lesa za predelovalno industrijo slovenska podjetja danes uvozijo, saj je surovina iz BiH cenejša. Slovensko hlodovino za boljši denar raje izvažajo v Italijo.

Po mnenju Črtomirja Tavzesa z Univerze na Primorskem se glavni razlog v nekonkurenčnosti Slovenije skriva v ekonomiji obsega. "Švedska na leto poseka 80 milijonov kubikov lesa, Slovenija manj kot dva milijona. Velika gozdna poraščenost Slovenije v absolutnem smislu torej ne igra pomembne vloge," pojasni Tavzes. Tudi dizajnerski izdelki zaradi butične proizvodnje ne bodo pripomogli k večji porabi slovenskega lesa, je prepričan.

Rešitev v visokotehnološki primarni predelavi lesa Po aktualnih projekcijah bo leta 2020 povpraševanje po lesni surovini preseglo ponudbo. Trenutne rešitve za preboj slovenskega lesa Tavzes vidi v "ponovni vzpostavitvi tehnološke dovršene primarne predelave lesa dovolj velikega obsega". Začetna naložba za vzpostavitev centra za primarno predelavo lesa je sicer kapitalsko precej zahtevna, giblje se pri znesku okoli 50 milijonov evrov.

Po besedah Milavca je za ponovno vzpostavitev panoge treba sprejeti generalni paket ukrepov na splošni ravni in uvesti sektorsko politiko, kar se je v Avstriji pokazalo kot odlična rešitev. Pri nas se ni nihče ukvarjal s prestrukturiranjem delavcem, kot so to počeli naši severni sosedje. Panoga je sicer po besedah Milavca absolutno perspektivna, saj je les vse pomembnejši.

V Šentrupertu cenijo slovenski les V dolenjski občini Šentrupert bodo do konca prihodnjega leta na območju nekdanje vojašnice v prvi fazi na sedmih hektarjih postavili lesnopredelovalno središče. Z naložbo v vrednosti štirih milijonov evrov in s pomočjo nepovratnih sredstev ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za okolje želijo v občino prinesti nov razvoj, tudi z možnostjo zaposlovanja zapornikov, ki so na odprtem oddelku tamkajšnjega zapora, je projekt predstavil šentrupertski župan Rupert Gole.

"V centru za primarno predelavo lesa bomo najprej sortirali biomaso iz gozdov, jo osušili in naredili uporabno za energente v obliki sekancev, peletov in drv. Uporabni hlodovini bomo na lupilnici olupili lubje, jo razžagali in poslali v sušilnice in nato v nadaljnjo predelavo. Že po vseh teh postopkih bomo dobili večjo dodano vrednost, kot pa je zgolj hlodovina," je pojasnil župan.

Gole opozarja, da želijo pri nadaljnji širitvi središča delati predvsem s slovenskimi vlagatelji, da dobiček ostane doma. V občini zagovarjajo tudi regijsko umeščene centre, dimenzionirane na lesno biomaso, ki jo pridobivajo v neposredni bližini. Samo v radiju 15 kilometrov imajo 150 tisoč kubičnih metrov letnega prirastka. "Vse drugo je preveliko obremenjevanje okolja," je prepričan Gole. Z gradnjo kotlarne na Dobu bodo skupaj z javnim podjetjem Energetika Šentrupert prevzemali ogrevanje državnih zaporov, s tem pa odkupovali tudi lesni odpadek iz njihovega centra. S konkurenčnimi cenami želijo večino izdelkov prodati na domačem trgu, nekaj tudi v tujini.