Petek, 4. 3. 2016, 16.29
7 let, 9 mesecev
Legendarni prvi mož centralne banke ZDA Alan Greenspan praznuje 90 let
Alan Greenspan se je madžarsko-romunskima staršema judovskega porekla rodil 6. marca 1926 v New Yorku. V rani mladosti se je sprva raje posvečal glasbi, pozneje pa doktoriral iz ekonomije.
Na čelo ameriške centralne banke Zveznih rezerv (Fed) se je zavihtel leta 1987, kjer je celih 18 let uspešno krmaril tako pod republikanskimi kot tudi pod demokratskimi predsedniki ZDA.
Glavna naloga Feda je ohranjanje inflacije pod nadzorom ob skrbi, da ne zaduši gospodarske rasti. Greenspanu je to uspevalo, čeprav si je pridobil sloves, da ko kihne, povzroči prehlad na vsem svetu. Monetarno barko je krmaril skozi dve kratki recesiji, dve zalivski vojni, skozi teroristične napade 11. septembra 2001 ter skozi krizo hranilnic in posojilnic v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja.
Upokojil se je, ko je bilo ameriško gospodarstvo trikrat večje in vrednost indeksa Dow Jones štirikrat višja kot takrat, ko je nastopil položaj. Za njegovo obdobje je značilno, da so bila nihanja med rastjo in recesijo ter med stopnjami inflacije zelo nizka.
Greenspan se je v zgodovino zapisal kot eden najboljših predsednikov Feda, a ne za dolgo. Njegova pozitivna podoba je začela bledeti že kmalu po upokojitvi, ko se je leta 2008 zgodila finančna kriza.
Greenspan se je v zadnjih letih, še posebej pa od časa poglobitve finančne krize v ZDA jeseni 2008, v javnosti prelevil iz vsemogočnega strokovnjaka v enega od glavnih krivcev za svetovno gospodarsko krizo. Obtoževali so ga, da je z ohranjanjem obrestnih mer na nizki ravni sredi prve polovice 21. stoletja postavil temelje za propad hipotekarnega trga, ki je povzročil zadnjo krizo.
"Največ očitkov je bil Greenspan deležen prav zaradi napovedi iz konca devetdesetih let, ko je pravilno ugotovil neracionalno obnašanje vlagateljev na delniških trgih ter jo z dvigom obrestnih mer poskušal zmanjšati. Tega pa ni storil, ko se je začel napihovati nepremičninski balon," pojasnjuje direktor naložb v Alpen Invest Izidor Jerman.
"Neracionalno vedenje je Fed takrat poskušal zaustaviti z agresivnim dvigovanjem obrestnih mer, a mu ni povsem uspelo. Balon je počil. Po zlomu tehnoloških delnic in recesiji v ZDA v začetku stoletja je Fed močno znižal obrestne mere, kar je pomenilo, da je špekulativni kapital padajoče delnice zamenjal za trg nepremičnin, kar je dejansko pripeljalo do svetovne finančne krize leta 2008," še pojasnjuje Jerman.