Legendarni prvi mož centralne banke ZDA Alan Greenspan praznuje 90 let

Alan Greenspan se je madžarsko-romunskima staršema judovskega porekla rodil 6. marca 1926 v New Yorku. V rani mladosti se je sprva raje posvečal glasbi, pozneje pa doktoriral iz ekonomije.

Na čelo ameriške centralne banke Zveznih rezerv (Fed) se je zavihtel leta 1987, kjer je celih 18 let uspešno krmaril tako pod republikanskimi kot tudi pod demokratskimi predsedniki ZDA.

Prva preizkušnja dva meseca po nastopu funkcije Že dva meseca po nastopu položaja se je moral Greenspan spopasti s hudo krizo, saj je ameriški borzni indeks Dow Jones na črni ponedeljek, 19. oktobra 1987, izgubil 23 odstotkov vrednosti. Greenspan je ukrepal, podprl znižanje obrestnih mer in razmere so se uredile.

Glavna naloga Feda je ohranjanje inflacije pod nadzorom ob skrbi, da ne zaduši gospodarske rasti. Greenspanu je to uspevalo, čeprav si je pridobil sloves, da ko kihne, povzroči prehlad na vsem svetu. Monetarno barko je krmaril skozi dve kratki recesiji, dve zalivski vojni, skozi teroristične napade 11. septembra 2001 ter skozi krizo hranilnic in posojilnic v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja.

Upokojil se je, ko je bilo ameriško gospodarstvo trikrat večje in vrednost indeksa Dow Jones štirikrat višja kot takrat, ko je nastopil položaj. Za njegovo obdobje je značilno, da so bila nihanja med rastjo in recesijo ter med stopnjami inflacije zelo nizka.

Temeljit v napovedih in zaljubljen v statistiko Kot glavni ameriški ekonomist je bil znan po zapletenih stavčnih strukturah, ki so bile zaradi strokovnih terminov težko razumljive. Greenspanovi govori o gospodarskih gibanjih so pomembno vplivali na poteze borznikov z Wall Streeta. V svojih predvidevanjih je bil vedno temeljit in zaljubljen v statistiko, ki je bila njegova kristalna krogla. Postopke centralne banke je ne glede na zavite stavke naredil preglednejše.

Greenspan se je v zgodovino zapisal kot eden najboljših predsednikov Feda, a ne za dolgo. Njegova pozitivna podoba je začela bledeti že kmalu po upokojitvi, ko se je leta 2008 zgodila finančna kriza.

Od vsemogočnega strokovnjaka do enega glavnih krivcev za zadnjo krizo

Greenspan se je v zadnjih letih, še posebej pa od časa poglobitve finančne krize v ZDA jeseni 2008, v javnosti prelevil iz vsemogočnega strokovnjaka v enega od glavnih krivcev za svetovno gospodarsko krizo. Obtoževali so ga, da je z ohranjanjem obrestnih mer na nizki ravni sredi prve polovice 21. stoletja postavil temelje za propad hipotekarnega trga, ki je povzročil zadnjo krizo.

"Največ očitkov je bil Greenspan deležen prav zaradi napovedi iz konca devetdesetih let, ko je pravilno ugotovil neracionalno obnašanje vlagateljev na delniških trgih ter jo z dvigom obrestnih mer poskušal zmanjšati. Tega pa ni storil, ko se je začel napihovati nepremičninski balon," pojasnjuje direktor naložb v Alpen Invest Izidor Jerman.

Fedu omogočil prožnejšo politiko obrestnih mer Med Greenspanove najboljše odločitve Jerman uvršča spreminjanje obrestne mere po 0,25 odstotne točke. S tem je Fedu omogočil prožnejšo politiko obrestnih mer, ki se je lahko hitreje odzivala na stanje v gospodarstvu. A kljub temu mu ni uspelo, da bi bile Fedove odločitve preventivne, še vedno so bile kurativne.

S poceni denarjem pripomogel k zadnji krizi Kot največjo Greenspanovo napako pa Jerman vidi politiko poceni denarja. Ta je pripomogla k napihovanju nepremičninskega balona, ki se je na koncu razpočil. Prav Greenspan je bil eden izmed prvih, ki je konec prejšnjega stoletja opozarjal na napihovanje tehnološkega balona.

"Neracionalno vedenje je Fed takrat poskušal zaustaviti z agresivnim dvigovanjem obrestnih mer, a mu ni povsem uspelo. Balon je počil. Po zlomu tehnoloških delnic in recesiji v ZDA v začetku stoletja je Fed močno znižal obrestne mere, kar je pomenilo, da je špekulativni kapital padajoče delnice zamenjal za trg nepremičnin, kar je dejansko pripeljalo do svetovne finančne krize leta 2008," še pojasnjuje Jerman.

S knjigo spominov zaslužil 8,5 milijona dolarjev Po upokojitvi je Greenspan ustanovil lastno svetovalno podjetje Greenspan Associates in svetoval investicijskim bankam, hedge skladom in vladnim agencijam. Leta 2007 je izdal knjigo spominov, ki govori o mednarodnih in ameriških finančnih razmerah v zadnjih 50 letih, ponuja pa tudi informacije o znanih osebnostih, s katerimi je sodeloval. Z izdajo knjige je zaslužil 8,5 milijona dolarjev (7,7 milijona evrov).