Komisija od Slovenije zahteva 8,7 milijonov evrov zaradi ormoške tovarne

Komisija je ugotavljala skladnost izvedenih ukrepov za prestrukturiranje sladkorne industrije v Sloveniji s pravili EU. Komisija meni, da v Sloveniji ni šlo za popolno, ampak le za delno odstranitev proizvodnih zmogljivosti, ker ni bil porušen silos za skladiščenje sladkorja v edini slovenski tovarni sladkorja - Tovarni sladkorja v Ormožu. Opustitev proizvodnje sladkorja in pridelave sladkorne pese v Sloveniji je potekala v okviru reforme trga s sladkorjem, v kateri so tovarne sladkorja, ki so nadaljevale s proizvodnjo sladkorja v sklad za reformo vplačevala namenska sredstva za zaprtje sladkornih tovarn, kjer so se lastniki za to odločili. Odločitev lastnikov Tovarne sladkorja Ormož je bila popolna ukinitev proizvodnje sladkorja, kar je pomenilo razgradnjo proizvodnih zmogljivosti in izgubo kvote za pridelavo sladkorja. V odobrenem načrtu prestrukturiranja tovarne je bila predvidena možnost ohranitve dejavnosti pakiranja in odpreme sladkorja, za kar so potrebni silosi in naprave za pakiranje. Na območju tovarne se nahajata dva silosa kapacitete 10.000 in 35.000 ton. Manjši silos je v polovični državni lasti in služi za skladiščenje državnih blagovnih rezerv, zato njegova odstranitev ni bila predvidena. Pogojno je bila predvidena odstranitev večjega silosa za sladkor, z možnostjo, da se tudi ta ohrani, v kolikor se ohrani dejavnost pakiranja. Ohranitev delovanja pakirnice in silosov, ki so ves čas v uporabi, pa ni v nasprotju z evropskimi predpisi in zahtevanimi pogoji za popolno odstranitev proizvodnih zmogljivosti. "Program ni bil ustrezno izveden" V Tovarni sladkorja je bila v letu 2010 opravljena revizija s strani Evropske komisije, ki smatra, da program ni bil ustrezno izveden, saj ni bil porušen silos za shranjevanje sladkorja. Kljub dolgotrajnemu usklajevanju stališč med Slovenijo in Evropsko komisijo, sta interpretaciji, ali silos spada v proizvodne zmogljivosti ali ne, ostali različni. Evropska komisija zaradi silosa meni, da ni šlo za popolno, ampak le za delno odstranitev proizvodnih zmogljivosti. Zato od Slovenije terja nazaj 8,7 milijonov evrov, kolikor znaša razlika v višini podpore med delno in popolno odstranitvijo proizvodnih zmogljivosti. Slovenija se s stališčem Evropske komisije in s predlogom finančne korekcije ne strinja, zato bo izkoristila pravne možnosti, ki jih omogoča zakonodaja EU in predložila zadevo v premislek Spravnemu organu. Spravni organ bo opravil ločeni zaslišanji s predstavniki Komisije in Slovenije ter poskušal uskladiti stališča obeh strani.