Danes
Sreda, 13. 2. 2019, 9.58
5 let, 9 mesecev
Kitajec prišel v Slovenijo po hlode in postal največji kupec #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,09
Z dnevom odprtih vrat se danes v Slovenj Gradcu zaključuje 13. licitacija lesa, na kateri so zbrali rekordnih 3.706 hlodov. Velik del lesa so kupili tuji kupci, skoraj četrtino kupec iz Kitajske, ki je tako največji kupec. Najvišje, a ne rekordne cene, je tudi letos dosegal gorski javor.
Najvišja dosežena cena za hlod gorskega javorja na letošnji licitaciji znaša 15.389 evrov, lastnik hloda pa je doma z območja Velikih Lašč. Ta hlod je po kubičnem metru lesa dosegel ceno 9.225 evrov. Najvišjo ceno po kubičnem metru lesa pa je sicer dosegel drugi hlod gorskega javorja, in sicer 9.275 evrov za kubični meter, za cel ta hlod pa bo lastnik s Preserja v Občini Brezovica, Klemen Šuštaršič, dobil 11.045 evrov, poroča STA.
Poglejte, kako je dražba potekala lani. Video: Planet TV
Oba hloda, ki sta dosegla najvišje cene po kubičnem metru in po hlodu, je kupil italijanski kupec, ki izdeluje vrhunske furnirje, je povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki licitacijo organizira v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS).
Kot je še povedal Jeromel, so pri ogledu hlodovine opazili tudi nekaj kupcev iz Kitajske, kupec iz te države pa je ponudbe oddal prek slovenskega podjetja. Kupil je prek 900 kubičnih metrov hlodovine hrasta, javorja in jesena, kar pomeni, da je največji kupec, je povedal Jeromel.
V slovenskih gozdovih lani posekali šest milijonov kubičnih metrov lesa
V slovenskih gozdovih je bilo lani posekanih 6,06 milijona kubičnih metrov lesa, kar je 18 odstotkov več kot v letu 2017. Večji lanski posek je predvsem posledica pospešene sanacije po vetrolomih decembra 2017 in oktobra lani, je danes ob zaključku licitacije najboljših slovenskih hlodov povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem.
Na licitaciji ponujen les, ki so ga večinoma ponudili slovenski lastniki gozdov, predstavlja majhen del lanskega poseka v Sloveniji, ki je z dobrimi šestimi milijoni kubičnih metrov primerljiv s poseki v letih od 2014 do 2016, pri čemer je bil rekordni posek v letu 2014, ko je ta po takratnem žledolomu znašal 6,35 milijona kubičnih metrov.
Lanski posek sestavlja 72 odstotkov iglavcev in 28 odstotkov listavcev, od skupne količine pa dve tretjini odpade na sanitarni posek, to je okoli štiri milijone kubičnih metrov, od tega skoraj tri milijone zaradi omenjenih dveh vetrolomov.
Zaradi vseh ujm v zadnjih petuih petih poškodovanih 19 milijonov kubičnih metrov lesa
Oražem je danes spomnil na nedavno peto obletnico katastrofalnega žledoloma in postregel s podatkom, da je bilo zaradi vseh ujm - poleg žledoloma še vetrolomi in napadi podlubnikov - v zadnjih petih letih v Sloveniji poškodovanih 19 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega je že posekanih 16 milijonov kubičnih metrov.
Za primerjavo, letni prirastek v slovenskih gozdovih je 8,6 milijona kubičnih metrov lesa. Po ujmah v gozdu ostaja poškodovano drevje na težje dostopnih lokacijah in tam, kjer posek in spravilo nista ekonomsko upravičena.
Oražem ocenjuje, da je Slovenija uspešna pri sanaciji po ujmah in je tudi primer dobre prakse pri sanacijah vetrolomov in žledolomov. Del sanacije je tudi obnova gozda. Poškodovanih gozdov, ki jih je treba obnoviti, se je v zadnjih letih nabralo za skoraj 33.000 hektarjev.
Država je zagotovila dovolj denarja
Zavod za gozdove Slovenije načrtuje, da se bo po naravni poti s pomočjo lastnikov in stroke obnovilo 95 odstotkov teh površin, na katerih bodo torej razvoju mladega gozda pomagali z gozdnogojitvenimi ukrepi. Obnova s saditvijo sadik gozdnega drevja pa bo potekala na preostalih petih odstotkih oz. na skoraj 1700 hektarjih. Do danes je posajenih 610 hektarjev z okoli 1,5 milijona sadik gozdnega drevja. V letu ali dveh naj bi se saditev dreves končala.
Ob tem je Oražem danes dejal še, da je država v okviru programa razvoja podeželja in prek rednih proračunskih sredstev zagotovila dovolj denarja za obnovo in nego poškodovanega gozda.
Državni sekretar z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek pa je k temu dodal, da je iz programa razvoja podeželja za sanacijo poškodovanih gozdov namenjenih preko 20 milijonov evrov, pri čemer je opozoril na nekoliko premajhno ambicioznost pri črpanju teh sredstev, saj bi jih lahko upravičenci "še bolj zavzeto črpali". In državnega proračuna pa je za vlaganja v gozdove in gozdne prometnice namenjenih okoli tri milijone evrov.
