Torek, 18. 10. 2016, 12.47
7 let, 1 mesec
Kamniški Svilanit novega lastnika našel na Štajerskem
Svilanit, legendarni proizvajalec kakovostnih brisač, kopalnih plaščev in kravat, ima novega lastnika. Njegova dolgoletna prva dama Mojca Šubic se je namreč odločila za prodajo večinskega deleža v kamniškem podjetju.
Svilanit je kupil Andrej Podgoršek, direktor in solastnik družbe AD Vita iz Slovenskih Konjic, ki se ukvarja z oblikovanjem, proizvodnjo in prodajo hišnega tekstila. Je največji proizvajalec ležišč pri nas, izdelke prodaja tudi pod lastno blagovno znamko Vitapur.
Gre za mnogo večjo skupino od Svilanita, saj ima po zadnjih podatkih 82 zaposlenih. Čeprav so zlati časi tekstilne industrije zdavnaj minili, je prihodke od prodaje v lanskem letu povečala za 11 odstotkov na več kot 14 milijonov evrov. Poslujejo tudi na drugih trgih.
Dolgoletna prva dama Svilanita Mojca Šubic se je za izstop iz lastništva Svilanita odločila po tistem, ko je naznanila, da Svilanit zapušča Kamnik, odpušča zaposlene in proizvodnjo seli v Turčijo.
Z vprašanji o njegovih načrtih s Svilanitom in ali bo morda vrnil proizvodnjo v Kamnik, smo vprašali Podgorška, ki o tem ni želel dajati nobenih pojasnil.
Breme prevzema prenesla na Svilanit
Dolgoletna prva dama Svilanita Mojca Šubic se je za izstop iz lastništva Svilanita odločila vsega leto dni in pol po tistem, kar je naznanila, da Svilanit zapušča rodno mesto, odpušča zaposlene in proizvodnjo seli v Turčijo. Svilanit je sicer ravno v letu 2013 praznoval 75-letnico svojega delovanja.
Zakaj se je hkrati umaknila s položaja direktorice in ali je to morda povezano s spornim lastninjenjem podjetja, nam v Svilanitu niso želeli pojasniti. “Politika podjetja je, da kot zasebna družba ne delimo informacij o poslovanju,” so bili kratki.
Po odpuščanju več deset zaposlenih je v Kamniku ostala le minimalna proizvodnja, poleg nje pa oddelki razvoja, oblikovanja in trženja ter Svilanitova trgovina.
Kot je znano, je Šubičeva leta 2008 skupaj s Sašem Pušnikom, direktorjem financ in računovodstva, izpeljala prevzem Svilanita. Zanj sta namenila vsega 7500 evrov lastnega denarja in 250.000 evrov posojila. Plačilo glavnine stroškov prevzema, dva milijona evrov, pa sta prenesla na Svilanit. Zaradi tega so ju ljubljanski kriminalisti kazensko ovadili.
Obljubljala ohranitev proizvodnje
Šubičeva se je branila, da je bila privatizacija pot za "ohranitev Svilanita in čim več služb, poslov, kupcev". Ne nazadnje sta z obljubo, da bodo (le) s privatizacijo nadaljevali proizvodnjo v Kamniku, prepričala tudi zaposlene.
Toda zaradi nerentabilnosti poslovanja sta jo kaj kmalu požrla. Za selitev proizvodnje v Turčijo so se uradno odločili zaradi ekonomskih razlogov, saj so le na ta način lahko zmanjšali stroške proizvodnje. "Tega v Sloveniji ni mogoče narediti, saj trg ne priznava stroškov tekstilne proizvodnje," se je tedaj branila Šubičeva.
Po odpuščanju več deset zaposlenih je v Kamniku ostala le minimalna proizvodnja, poleg nje pa oddelki razvoja, oblikovanja in trženja ter Svilanitova trgovina. Odtlej nadaljujejo (vele)prodajo izdelkov pod uveljavljeno blagovno znamko.
Kako posluje Svilanit
Svilanit je v lanskem letu še poglobil izgubo na skoraj 130.000 evrov. Prihodki od prodaje so se znižali s 6,3 milijona evrov na vsega pet milijonov evrov, število zaposlenih pa je padlo na 28.
2