Kam je bolje kot v banko vložiti deset tisoč evrov?

Slovenci v bankah hranijo 14 milijard evrov, še dodatne tri milijarde doma. Glede na občuten padec obrestnih mer pri bančnih vlogah je smiselno del premoženja oplemenititi tudi z naložbami, ki potencialno obetajo višji donos. Mednje med drugim spadajo neposredne naložbe v vrednostne papirje in posredne oblike naložb v vrednostne papirje, kot so naložbena in pokojninska zavarovanja ter vzajemni skladi.

Da se vse več Slovencev odloča za varčevanje v nebančnih produktih, kažejo vplačila v vzajemne sklade, ki so septembra za devet milijonov evrov presegla izplačila. V vsem letošnjem letu so imeli skladi za kar 24 milijonov evrov več vplačil kot izplačil. Pozitiven denarni tok so imele z izjemo denarnih skladov septembra vse skupine vzajemnih skladov. Prav tako je spodbuden podatek, da so vložena sredstva prvič po začetku svetovne finančne krize septembra presegla dve milijardi evrov, kar je največ po letu 2008. Povprečna donosnost vseh skladov domačih in tujih družb za upravljanje z dovoljenjem za trženje v Sloveniji je avgusta znašala 2,84 odstotka, kar je že sedmi zaporedni mesec rasti.

Poskrbite za likvidnostno rezervo Strokovnjake za finančne naložbe smo povprašali, kam bi bilo smiselno vložiti deset tisoč evrov prihrankov na srednji rok (pet let), pod pogojem, da vlagatelji pred tem poskrbijo za likvidnostno rezervo. Ta naj bi bila med tremi in šestimi mesečnimi prihodki. Upoštevali smo tudi želje vlagateljev po likvidnosti sredstev, ki so zaradi nepredvidljivih razmer vedno večje.

Upravitelj premoženja iz družbe NLB Skladi Martin Podberšič vlagateljem predlaga razpršitev zneska v depozitne produkte (4.000 evrov), v naložbena in pokojninska zavarovanja ter vzajemne sklade (4.500 evrov), preostanek sredstev pa bi vložil neposredno v vrednostne papirje, tudi državne obveznice (1.500 evrov). Podberšič še svetuje, da vlagatelj tveganost naložb prilagodi svojemu finančnemu položaju.

Zlato in obveznice trenutno niso zanimive Direktor sektorja upravljanja premoženja pri družbi Triglav Skladi Sašo Ivanović je prepričan, da je omenjeni znesek najbolje naložiti v delniške vzajemne sklade, saj lahko na ta način dosežemo visoko razpršitev premoženja z relativno majhnim vložkom. "Za manj poučene vlagatelje, ki dogajanja na kapitalskih trgih ne spremljajo aktivno, so primernejši globalni skladi z visoko razpršitvijo portfelja, za bolj poučene pa morda tudi bolj specializirani skladi in posamezne delnice," pravi Ivanović in dodaja, da glede na višino zneska pametnejših alternativ ne vidi. "Nepremičnine so bistveno dražje, zlato zaradi deflacijskih pritiskov ni zanimivo, donos obveznic pa je podoben donosu bančnih vlog."

Konkretnejši z odgovori so v družbi Alta Skladi, kjer poudarjajo, da glede na različno znanje o vlaganju v vzajemne sklade vlagatelje obravnavajo izključno individualno. Za vlagatelja, ki je pripravljen sprejeti srednje veliko tveganje, priporočajo naslednjo kombinacijo vzajemnih skladov. V mešani sklad Alta ABS bi vložili šest tisoč evrov, v mešani sklad Alta Senior dva tisoč evrov, v delniški sklad Alta Asia pa preostanek zneska. Zakaj?

Ker sklad Alta ABS do sto odstotkov sredstev vlaga v delnice, obveznice, surovine in denar, je v času neugodnih razmer na kapitalskih trgih mogoč do stoodstoten umik v denarna sredstva, medtem ko v času pozitivnega trenda prevladujejo delniške naložbe. Vlaganje v sklad Alta Senior svetujejo, ker ima sklad 47 odstotkov sredstev vloženih v Sloveniji, kjer se pričakuje privatizacija in s tem rast vrednostnih papirjev. Poleg Slovenije del sredstev vlaga v ZDA in Evropo. Vlaganje v sklad Alta Asia pa priporočajo zato, ker je Azija po njihovih navedbah najbolj obetavno in dinamično ekonomsko območje na svetu. Zaradi regionalnega povezovanja pričakujejo višjo rast, največ priložnosti pa vidijo v potencialu kitajskega, indijskega in japonskega gospodarstva.

Na razvitih trgih prisotna razmeroma visoka vrednotenja delnic Upravljavec premoženja Peter Mizerit iz družbe Primorski skladi pri izbiri aktualnih naložb priporoča precej previdnosti, saj meni, da so predvsem na razvitih trgih v primerjavi z dolgoročnimi povprečji prisotna razmeroma visoka vrednotenja delnic. "Trenutno so gospodarstva, predvsem pa kapitalski trgi močno pod vplivom intervencij monetarnih oblasti, zato je v poplavi presežne likvidnosti težje pravilno oceniti izkrivljeno sliko gospodarskih temeljev. Ob visokih vrednotenjih se značilno zniža premija za tveganje, kar pomeni, da utegnejo vlagatelji v takih obdobjih prevzemati tveganja, ki so zanje previsoka," pravi Mizerit.

Vlagateljem posledično priporočajo bolj defenzivno naložbeno politiko s poudarkom na obvezniških in mešanih skladih, ki imajo večino naložb v vrednostnih papirjih s fiksnim donosom (kljub razmeroma nizkim donosom takih vrst naložb). "Ker pa verjamemo, da visoka vrednotenja ne bodo vztrajala večno, svetujemo spremljanje dogajanja in v primeru večjih korekcij oz. jasnejše slike gospodarskega okrevanja povečanje izpostavljenosti delniškim skladom," še poudarjajo v družbi Primorski skladi.

Kolikor let ima vlagatelj, tolikšen odstotek naj usmeri v obvezniški sklad Mitja Vranetič iz družbe KBM Infond pojasnjuje, da so vzajemni skladi glede na varnost, donos in dejstvo, da so sredstva vlagatelju vedno na voljo, zagotovo ena najboljših rešitev za varčevanje. "Prvo vprašanje pri izbiri skladov je, koliko denarja usmeriti v delniške, mešane, obvezniške in denarne sklade. Glede na to, da gre za predvideno srednjeročno varčevanje, predlagam, da se oblikuje kombinacija delniških skladov z obvezniškim skladom," pravi vodja marketinških projektov in dodaja, da si za lažjo odločitev, koliko vložiti v obvezniški sklad, vlagatelji lahko pomagajo s pravilom, "kolikor let imamo, tolikšen odstotek sredstev usmerimo v obvezniški sklad".

"Če torej predpostavimo, da ima delovno aktivna oseba 40 let in je srednje nagnjena k tveganju, predlagamo, da se 40 odstotkov naložbe usmeri v obvezniške, preostalo pa v delniške sklade," ponazori Vranetič. Portfelj bi bil torej videti takole: po štiri tisoč evrov bi vložil v obvezniški sklad Infond Bond – Euro in delniški sklad Infond Beta, deset odstotkov sredstev bi namenil delniškemu skladu Infond BRIC, ki svoje naložbe usmerja v delnice družb iz Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. "Tu so trenutna vrednotenja od 20 do 30 odstotkov ugodnejša kot na razvitih borznih trgih, kar je razlog več za začetek varčevanja v tem skladu," pravi Vranetič. Po pet odstotkov bi vložil še v panožna sklada Infond Life in Infond Energy.