Torek, 11. 11. 2014, 13.47
7 let, 7 mesecev
Kam je bolje kot v banko vložiti deset tisoč evrov?
Slovenci v bankah hranijo 14 milijard evrov, še dodatne tri milijarde doma. Glede na občuten padec obrestnih mer pri bančnih vlogah je smiselno del premoženja oplemenititi tudi z naložbami, ki potencialno obetajo višji donos. Mednje med drugim spadajo neposredne naložbe v vrednostne papirje in posredne oblike naložb v vrednostne papirje, kot so naložbena in pokojninska zavarovanja ter vzajemni skladi.
Da se vse več Slovencev odloča za varčevanje v nebančnih produktih, kažejo vplačila v vzajemne sklade, ki so septembra za devet milijonov evrov presegla izplačila. V vsem letošnjem letu so imeli skladi za kar 24 milijonov evrov več vplačil kot izplačil. Pozitiven denarni tok so imele z izjemo denarnih skladov septembra vse skupine vzajemnih skladov. Prav tako je spodbuden podatek, da so vložena sredstva prvič po začetku svetovne finančne krize septembra presegla dve milijardi evrov, kar je največ po letu 2008. Povprečna donosnost vseh skladov domačih in tujih družb za upravljanje z dovoljenjem za trženje v Sloveniji je avgusta znašala 2,84 odstotka, kar je že sedmi zaporedni mesec rasti.
Upravitelj premoženja iz družbe NLB Skladi Martin Podberšič vlagateljem predlaga razpršitev zneska v depozitne produkte (4.000 evrov), v naložbena in pokojninska zavarovanja ter vzajemne sklade (4.500 evrov), preostanek sredstev pa bi vložil neposredno v vrednostne papirje, tudi državne obveznice (1.500 evrov). Podberšič še svetuje, da vlagatelj tveganost naložb prilagodi svojemu finančnemu položaju.
Konkretnejši z odgovori so v družbi Alta Skladi, kjer poudarjajo, da glede na različno znanje o vlaganju v vzajemne sklade vlagatelje obravnavajo izključno individualno. Za vlagatelja, ki je pripravljen sprejeti srednje veliko tveganje, priporočajo naslednjo kombinacijo vzajemnih skladov. V mešani sklad Alta ABS bi vložili šest tisoč evrov, v mešani sklad Alta Senior dva tisoč evrov, v delniški sklad Alta Asia pa preostanek zneska. Zakaj?
Ker sklad Alta ABS do sto odstotkov sredstev vlaga v delnice, obveznice, surovine in denar, je v času neugodnih razmer na kapitalskih trgih mogoč do stoodstoten umik v denarna sredstva, medtem ko v času pozitivnega trenda prevladujejo delniške naložbe. Vlaganje v sklad Alta Senior svetujejo, ker ima sklad 47 odstotkov sredstev vloženih v Sloveniji, kjer se pričakuje privatizacija in s tem rast vrednostnih papirjev. Poleg Slovenije del sredstev vlaga v ZDA in Evropo. Vlaganje v sklad Alta Asia pa priporočajo zato, ker je Azija po njihovih navedbah najbolj obetavno in dinamično ekonomsko območje na svetu. Zaradi regionalnega povezovanja pričakujejo višjo rast, največ priložnosti pa vidijo v potencialu kitajskega, indijskega in japonskega gospodarstva.
Vlagateljem posledično priporočajo bolj defenzivno naložbeno politiko s poudarkom na obvezniških in mešanih skladih, ki imajo večino naložb v vrednostnih papirjih s fiksnim donosom (kljub razmeroma nizkim donosom takih vrst naložb). "Ker pa verjamemo, da visoka vrednotenja ne bodo vztrajala večno, svetujemo spremljanje dogajanja in v primeru večjih korekcij oz. jasnejše slike gospodarskega okrevanja povečanje izpostavljenosti delniškim skladom," še poudarjajo v družbi Primorski skladi.
"Če torej predpostavimo, da ima delovno aktivna oseba 40 let in je srednje nagnjena k tveganju, predlagamo, da se 40 odstotkov naložbe usmeri v obvezniške, preostalo pa v delniške sklade," ponazori Vranetič. Portfelj bi bil torej videti takole: po štiri tisoč evrov bi vložil v obvezniški sklad Infond Bond – Euro in delniški sklad Infond Beta, deset odstotkov sredstev bi namenil delniškemu skladu Infond BRIC, ki svoje naložbe usmerja v delnice družb iz Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. "Tu so trenutna vrednotenja od 20 do 30 odstotkov ugodnejša kot na razvitih borznih trgih, kar je razlog več za začetek varčevanja v tem skladu," pravi Vranetič. Po pet odstotkov bi vložil še v panožna sklada Infond Life in Infond Energy.