Kaj lahko na osvajalskem pohodu zaustavi diskontna trgovca, pri katerih kupujemo tudi Slovenci?

Globalizacija je prinesla hud boj med velikimi in uveljavljenimi trgovskimi verigami. Mnoge izmed njih so se po velikopoteznih osvajalskih pohodih zunaj matičnih držav že morale sprijazniti z umikom. Francoski Carrefour se je tako v zadnjih dveh desetletjih umaknil iz 19 držav. Britanski Tesco je moral po večmilijardnem vložku na ameriškem trgu nazadnje priznati premoč drugih, zato se je leta 2013 raje umaknil. Ameriški Wallmart, največji svetovni trgovec, je leta 2006 obupal nad osvajalskim pohodom na nemškem in južnokorejskem trgu, piše britanski časnik The Economist.

Aldi in Lidl največja diskontna trgovca na svetu Sta pa v zadnjih letih uspešno zgodbo mednarodne širitve svojih diskontnih trgovin spisala nemška trgovca Aldi in Lidl, ki sta postala največja nizkocenovna diskontna trgovca na svetu. Oba sta v družinski lasti. Aldi, ki ga v Sloveniji poznamo kot Hofer, je bil ustanovljen leta 1946, Lidl leta 1973. V svojih trgovinah večinoma ponujata izdelke lastne blagovne znamke, ne dragih premijskih izdelkov, in stalno dopolnjujeta svojo ponudbo.

Hofer v Sloveniji zaposluje 1.100 delavcev, število poslovalnic pa se je v osmih letih povzpelo na več kot 70. Tudi Lidl v 46 trgovinah zaposluje več kot 1.300 slovenskih delavcev.

Za diskonte velja, da delajo z zelo nizkimi stroški, nizko maržo in nizkimi dobički. V Sloveniji so v zadnjih letih odpirali od tri do pet novih trgovin na leto, zato je bila rast njihove prodaje na leto najmanj od 10- do 20-odstotna. Uradnih ocen o tržnih deležih obeh diskontov ni, neuradno pa zavzemata petino slovenskega trga.

Počasna in zanesljiva rast Družba Schwarz Group, ki ima pod svojim okriljem trgovca Lidl in Kaufland, je v Evropi postala trgovec številka ena. V Evropi uspešno nadaljuje odžiranje tržnih deležev največjih trgovskih velikanov. Kako dolgo ji bo še uspevalo?

Na domačem nemškem trgu družbi Aldi in Lidl nenehno krepita tržne deleže, čeprav sta še daleč od prevladujočega. Po raziskavi družbe Planet Retail je njun skupni delež prodaje med vsemi nemškimi maloprodajnimi verigami lani znašal četrtino prodaje. Družba Aldi, ki je razdeljena na družbi Aldi Nord in Aldi Süd, je imela lani 14,8-odstotni tržni delež, Lidl pa 10,9-odstotnega.

V evropskem merilu sta tako še relativno majhna. Aldi si je lani odrezal 3,3-odstotni tržni delež, Lidl pa 3,8-odstotnega.

Skokovita rast v Angliji V Veliki Britaniji je Aldi lani prodajo povečal za 22,6 odstotka, Lidl za 15,1 odstotka, njun skupen tržni delež pa znaša 8,5 odstotka. Aldijeva mreža 600 trgovin se bo do leta 2022 razširila na okoli tisoč prodajaln.

Tudi Aldijevo poslovanje v Avstraliji je vse bolj prepričljivo. Leta 2001 so odprli svojo prvo trgovino, do danes so dosegli okoli desetodstotni tržni delež na vzhodni obali Avstralije. Pred kratkim so objavili, da nameravajo za širitev poslovanja na južni in zahodni del Avstralije nameniti 530 milijonov dolarjev (500 milijonov evrov).

Veliko stavijo na ameriški trg Aldijevo osvajanje ameriškega trga po tihem traja že desetletja. Aldi Süd je s svojimi 1.375 trgovinami prisoten predvsem na vzhodni obali, razširil pa se je tudi v Teksas, na Florido in v Kalifornijo.

Aldi Nord ima za zdaj v ZDA 435 trgovin, ki poslujejo pod imenom Trader Joe's. Skupaj imata trgovca v ZDA le 1,7-odstotni tržni delež. Leta 2013 sta napovedala, da bosta v širitev vložila skupaj tri milijarde dolarjev (2,8 milijarde evrov). Znesek med drugim vključuje postavitev 650 novih Aldijevih maloprodajaln. Lidlov napovedan letošnji vstop na ameriški trg je prestavljen za tri leta.

Kljub vtisu neusmiljene širitve na mednarodne trge pa se Aldi ozira le po državah, kjer so marže na živila znatno višje od svetovnega povprečja, pojasnjuje nekdanji vodja britanskega Aldija Paul Foley. Običajno zato, ker lokalne trge obvladuje nekaj velikanov. Britanski in avstralski trg sta že dva izmed takšnih.

Takšno politiko je Aldi začel uvajati tudi v tistih ameriških zveznih državah, kjer so bile razmere podobne. Podjetje v družinski lasti je raslo počasi in zgolj organsko.

V Angliji merijo tudi na premožnejše kupce To pa ni edina strategija njihovega poslovanja. Aldi je zelo zaščitniški do ugleda družinskega podjetja, kar je bilo nekoliko neprijetno ob vstopu na trge z visoko stopnjo korupcije. Podobno velja za Lidl, zato je presenetljiva odločitev, da se ozirajo tudi po razvijajočih se trgih. Aldi Süd naj bi se namreč zanimal tudi za vstop na Kitajsko, a po mnenju poznavalcev je ta korak malo verjeten.

Bolj kot širjenje na nove trge Aldi in Lidl zanima širitev na ameriškem in britanskem trgu, kjer jima analitiki napovedujejo skupen 15-odstotni tržni delež. Prav takšnega sta že dosegla na Irskem.

Gospodarska kriza je prispevala k temu, da trgovine Aldi v Londonu niso več le v revnejših predelih prestolnice. Aldi z novimi prodajalnami agresivno vstopa tudi v premožnejše predele. Veliko prahu je dvignila napoved odprtja v premožnem Kilburnu, streljaj od londonskega Regent's Parka. To bi lahko dosegli z dodajanjem dražjih izdelkov, s katerimi bi obdržali kupce s srednjo kupno močjo.

Spletne prodaje še ni na vidiku In kaj preostane njihovim tekmecem? Po poročanju The Economista nekateri menijo, da sta oba najbolj ranljiva v vse bolj rastoči spletni prodaji. Medtem ko veliki svetovni trgovci ogromno sredstev vlagajo v razvoj spletnih prodajnih kanalov, oba diskontna trgovca spletne trgovine še nimata.

Značilnost obeh nemških nizkocenovnih diskontov je, da potrpežljivo in sistematično rasteta v vseh državah, kjer delujeta, ter uspešno spodkopavata trg bistveno večjim konkurentom.