Ponedeljek, 16. 3. 2015, 14.48
7 let, 7 mesecev
Kaj lahko na osvajalskem pohodu zaustavi diskontna trgovca, pri katerih kupujemo tudi Slovenci?
Globalizacija je prinesla hud boj med velikimi in uveljavljenimi trgovskimi verigami. Mnoge izmed njih so se po velikopoteznih osvajalskih pohodih zunaj matičnih držav že morale sprijazniti z umikom. Francoski Carrefour se je tako v zadnjih dveh desetletjih umaknil iz 19 držav. Britanski Tesco je moral po večmilijardnem vložku na ameriškem trgu nazadnje priznati premoč drugih, zato se je leta 2013 raje umaknil. Ameriški Wallmart, največji svetovni trgovec, je leta 2006 obupal nad osvajalskim pohodom na nemškem in južnokorejskem trgu, piše britanski časnik The Economist.
Hofer v Sloveniji zaposluje 1.100 delavcev, število poslovalnic pa se je v osmih letih povzpelo na več kot 70. Tudi Lidl v 46 trgovinah zaposluje več kot 1.300 slovenskih delavcev.
Za diskonte velja, da delajo z zelo nizkimi stroški, nizko maržo in nizkimi dobički. V Sloveniji so v zadnjih letih odpirali od tri do pet novih trgovin na leto, zato je bila rast njihove prodaje na leto najmanj od 10- do 20-odstotna. Uradnih ocen o tržnih deležih obeh diskontov ni, neuradno pa zavzemata petino slovenskega trga.
Na domačem nemškem trgu družbi Aldi in Lidl nenehno krepita tržne deleže, čeprav sta še daleč od prevladujočega. Po raziskavi družbe Planet Retail je njun skupni delež prodaje med vsemi nemškimi maloprodajnimi verigami lani znašal četrtino prodaje. Družba Aldi, ki je razdeljena na družbi Aldi Nord in Aldi Süd, je imela lani 14,8-odstotni tržni delež, Lidl pa 10,9-odstotnega.
V evropskem merilu sta tako še relativno majhna. Aldi si je lani odrezal 3,3-odstotni tržni delež, Lidl pa 3,8-odstotnega.
Tudi Aldijevo poslovanje v Avstraliji je vse bolj prepričljivo. Leta 2001 so odprli svojo prvo trgovino, do danes so dosegli okoli desetodstotni tržni delež na vzhodni obali Avstralije. Pred kratkim so objavili, da nameravajo za širitev poslovanja na južni in zahodni del Avstralije nameniti 530 milijonov dolarjev (500 milijonov evrov).
Aldi Nord ima za zdaj v ZDA 435 trgovin, ki poslujejo pod imenom Trader Joe's. Skupaj imata trgovca v ZDA le 1,7-odstotni tržni delež. Leta 2013 sta napovedala, da bosta v širitev vložila skupaj tri milijarde dolarjev (2,8 milijarde evrov). Znesek med drugim vključuje postavitev 650 novih Aldijevih maloprodajaln. Lidlov napovedan letošnji vstop na ameriški trg je prestavljen za tri leta.
Kljub vtisu neusmiljene širitve na mednarodne trge pa se Aldi ozira le po državah, kjer so marže na živila znatno višje od svetovnega povprečja, pojasnjuje nekdanji vodja britanskega Aldija Paul Foley. Običajno zato, ker lokalne trge obvladuje nekaj velikanov. Britanski in avstralski trg sta že dva izmed takšnih.
Takšno politiko je Aldi začel uvajati tudi v tistih ameriških zveznih državah, kjer so bile razmere podobne. Podjetje v družinski lasti je raslo počasi in zgolj organsko.
Bolj kot širjenje na nove trge Aldi in Lidl zanima širitev na ameriškem in britanskem trgu, kjer jima analitiki napovedujejo skupen 15-odstotni tržni delež. Prav takšnega sta že dosegla na Irskem.
Gospodarska kriza je prispevala k temu, da trgovine Aldi v Londonu niso več le v revnejših predelih prestolnice. Aldi z novimi prodajalnami agresivno vstopa tudi v premožnejše predele. Veliko prahu je dvignila napoved odprtja v premožnem Kilburnu, streljaj od londonskega Regent's Parka. To bi lahko dosegli z dodajanjem dražjih izdelkov, s katerimi bi obdržali kupce s srednjo kupno močjo.
Značilnost obeh nemških nizkocenovnih diskontov je, da potrpežljivo in sistematično rasteta v vseh državah, kjer delujeta, ter uspešno spodkopavata trg bistveno večjim konkurentom.