Je odgovor na krizo socialno podjetništvo?

Minevata dobri dve leti od sprejetja zakona o socialnem podjetništvu, ki je ob soglasnem sprejetju poslancev državnega zbora prinesel pravni okvir za delovanje socialnih podjetij. Njihov glavni namen je zaposlovati dolgotrajno brezposelne osebe in jih angažirati tako, da v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje. Družbena odgovornost je pomembnejša od dobičkov. "Z zakonsko podlago so vzpostavljeni le temeljni pogoji, ki pa so še daleč od zadovoljivih pogojev za tesen zagon te oblike podjetništva," opozarja Primož Šporar, predsednik uprave Sklad05 – ustanove za družbene naložbe. Glavni cilj sklada je napredek družbenega podjetništva s krepitvijo zmogljivosti podjetnikov in tudi povezovanje z morebitnimi vlagatelji.

Porodne težave pri spodbudah za razvoj "V praksi socialnih podjetij kljub zakonskim temeljem še vedno ne upoštevajo enakopravno. SID banka še vedno ne zagotavlja jamstvenih shem za socialna podjetja in zadruge. Podjetniški sklad je sicer objavil razpis za jamstva, na katerega se podjetja lahko prijavijo, a namen porabe sredstev ne ustreza razvijajočim se socialnim podjetjem in zadrugam," porodne težave zakona opisuje Tadej Slapnik, generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva.

Na ministrstvu za delo so si razvoj socialnega podjetništva zadali kot eno od prednostnih nalog mandata in v sodelovanju z drugimi ministrstvi že pripravljajo program ukrepov za spodbujanje socialnega podjetništva za prihodnji dve leti. Čeprav z zamudo, je vlada letos poleti sprejela strategijo razvoja socialnega podjetništva, državni zbor pa septembra novelo zakona o podpornem okolju za podjetništvo. S zadnjo je socialna podjetja in zadruge izenačil z gospodarskimi družbami in jim tako omogočil enakopravno kandidiranje za vse podporne ukrepe za spodbujanje podjetništva, ki jih izvaja država za lastnimi sredstvi ali sredstvi EU.

Ali je to dovolj? "Na področju financiranja in trženja socialnofinančnih produktov sta ključni pomanjkljivosti obseg finančnih sredstev in pomanjkanje finančnih produktov, ki so pisani na kožo socialnim podjetjem. Trg je nerazvit. Zakonsko so nekatere stvari predvidene, implementirane pa ne. Nekaj smiselnih ukrepov pa z zakonom ni niti predvidenih," pomanjkljivosti zakona komentira Šporar.

Član uprave ustanove Sklad05 Gregor Sakovič pa pravi, da je za uspešno vzpostavitev delovanja socialnih podjetij treba podpreti tudi oblikovanje podpornega okolja. "To ne pomeni samo zagotavljanja finančne podpore v obliki različnih finančnih instrumentov, ampak predvsem podporno okolje, ki bo omogočalo socialnim podjetnikom pridobiti tudi potrebno menedžersko znanje za upravljanje podjemov. Primeri dobrih praks iz tujine kažejo, da se v svetu vse bolj uveljavlja koncept družbenih vlagateljev oziroma družbenih vlaganj. To so finančne naložbe, katerih namen je ustvariti tako pozitivni družbeni učinek kot tudi finančni donos za vlagatelja," poudarja Sakovič.

Z njim se strinja tudi Slapnik. "Največja pomanjkljivost zakona je, da je zgolj sistemski zakon, ki opredeljuje postopke registracije socialnih podjetij, ne zagotavlja pa tudi podpornega okolja in spodbud za razvoj socialnega podjetništva." Posamezna ministrstva se po njegovem različno odzivajo na zakonske zaveze; gospodarsko ministrstvo na primer še vedno ne prepoznava resničnih potencialov socialnega podjetništva.

In kje so največji potenciali? Potencial socialnega podjetništva je v modelu poslovanja podjetja, v njegovem družbenoodgovornem in preglednem poslovanju. Slapnik neizkoriščene potenciale socialne ekonomije vidi predvsem: ‒ v zagotavljanju lokalne samooskrbe s hrano in energijo, ‒ na področju medgeneracijskih kooperativ, ‒ v zagotavljanju cenovno dostopnih najemniških stanovanj za mlade v stanovanjskih kooperativah, ‒ v ustvarjanju delovnih mest v delavskih zadrugah za samozaposlovanje mladih in pri delavskih zadrugah, ki nastajajo na pogoriščih propadlih podjetij.

V Sloveniji sta trenutno aktualna primera delavske zadruge Novi Novoles in Novi Armal. "V obeh primerih država še ni odigrala ključne vloge in za zdaj še ne vemo, ali bo delavcem mariborskega Armala uspelo zagnati proizvodnjo in zaposliti okoli 70 delavcev. Prav tako še ni jasno, ali bo novomeškemu Novemu Novolesu v postopku stečaja uspelo odkupiti potrebne nepremičnine," pojasnjuje Slapnik.

Nam bo uspelo ujeti evropsko povprečje? Gospodarska kriza odločilno vpliva tudi na razvoj socialnega podjetništva, saj v EU postaja neločljiv del gospodarskega sistema. V Sloveniji prihodki socialnega podjetništva trenutno pomenijo le 1,5 odstotka BDP, vendar želijo na gospodarskem ministrstvu ta delež do leta 2020 približati evropskemu povprečju. Socialna podjetja v državah članicah EU zagotavljajo v povprečju okoli 10 odstotkov BDP in podoben odstotek delovnih mest. Po trditvah sogovornikov je ta številka sicer dosegljiva, vendar z zdajšnjo dinamiko zagotovo ne.

Socialna podjetja bolj odporna na krizo Socialno podjetništvo lahko v kombinaciji z razvojem družbeno bolj odgovornega klasičnega podjetništva bistveno pripomore k izhodu iz krize. Socialna podjetja so se po izkušnjah iz tujine izkazala kot izredno odporna na krizo. Manj so odpuščala in v številnih sektorjih celo povečevala število zaposlenih. "Zagotovo so socialna podjetja alternativa obstoječemu ekonomskemu sistemu, ga izboljšujejo in spreminjajo na bolje," je prepričan Slapnik.

"Klasični menedžment je pogorel, ker je preveč skrbel za dobiček, zanemaril pa je človeka," je nedavno na dnevih socialne ekonomije dejal predsednik Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent Edo P. Belak. Socialna ekonomija je po njegovih besedah lahko del prehoda k temu, da bi začeli tudi v družbi razmišljati drugače zlasti o zaposlovanju ranljivih skupin. Podobno razmišljajo tudi na ministrstvu za delo, podpreti želijo stabilna socialna podjetja, ki bodo ustvarjala trajna delovna mesta predvsem za osebe iz ranljivih skupin.

Zato Sklad05 v sodelovanju s partnerji konec januarja na Bledu organizira konferenco Investment ready program – warm up, kjer bodo lahko slovenski socialni podjetniki pridobili temeljna menedžerska znanja ter stkali stike s potencialnimi vlagatelji. Prvič v Sloveniji bodo namreč svoje podjeme lahko predstavili tudi tujim investitorjem (Credit Cooperativ France, TISE Poland, Toniic).