Iz meseca v mesec manj dela za gradbenike

Iz meseca v mesec se nadaljuje umiranje domačega gradbeništva, ugotavljajo tudi na državnem statističnem uradu. Če je bilo na višku gradbene aktivnosti v Sloveniji v letu 2008.,v gradbeni panogi zaposlenih več kot osem in osemdeset tisoč delavcev, se je že do spomladi lani, zaradi velikih težav te gospodarske panoge število zaposlenih v gradbeništvu skrčilo za okoli devet tisoč delavcev. Gradbeništvo, ki je v preteklosti pomembno prispevalo k domači gospodarski rasti, se iz leta v leto vse bolj približuje dnu. "Koliko smo od njega oddaljeni, je težko reči, vsekakor pa je prihodnost slovenskega gradbeništva, kar je od njega še ostalo (propadli so SCT, Primorje, Vegrad, Kraški zidar, GPG in še mnogi drugi), odvisna od slovenske gospodarske perspektive v prihodnjih letih. Če se bo ta še naprej poslabševala tudi zaradi našega dolga in težav pri dobivanju novih virov financiranja (svežega denarja za velike infrastrukturne projekte, op. p.), potem bo gradbena panoga padla še globlje,"opozarja Jože Renar iz zbornice gradbeništva, ki deluje v sklopu Gospodarske zbornice Slovenije.

Oplotnik: ni naročnikov in za to tudi ni velikih infrastrukturnih projektov Za ekonomista Žana Oplotnika ni presenečenje, da je obseg opravljenih gradbenih del vse manjši, saj preprosto ni naročnikov. Ni projektov, država je praktično ustavila velike državne naložbe, čeprav je treba priznati, da so "pristojni" spet začeli načrtovati, ker so ugotovili, da jih bo preprosto treba udejaniti. Infrastrukturnih projektov, ki naj bi zagnali gospodarstvo, praktično ni, razen projektov v zelo dotrajano in zastarelo državno cestno omrežje glavnih in regionalnih cest, kjer pa gre v glavnem za obnove in redna vzdrževanja posameznih pomembnih prometnic, opozarja Žan Oplotnik.

Miklavčič: Slovensko gradbeništvo še ni doživelo dna! Tudi Blaž Miklavčič, predsednik upravnega odbora GH Goldinga, je prepričan, da bo obseg opravljenih gradbenih del v prihodnjih mesecih še manjši. "Nismo še doživeli dna, ta nas še čaka!" Država kot naročnik je zaradi kroničnega pomanjkanja denarja v teh kriznih časih dejansko ustavila oziroma zamrznila vse velike infrastrukturne projekte. "Kdaj bo bolje, nisem optimist," priznava Blaž Miklavčič.