Nadzorniki najboljšega soseda so včeraj imenovali kadrovsko komisijo, ki bo iskala novega prvega moža in tudi skupni jezik z odhajajočo upravo glede odpravnin.
Pred nadzorniki, ki jih od včeraj vodi Matej Lahovnik, je gotovo težaško delo. Vprašanje, kako se bodo lotili iskanja novega predsednika uprave največjega podjetja v državi (in našega največjega trgovca), ostaja odprto. Obstaja pa seveda kar nekaj možnosti. Kadrovska komisija, ki se bo sešla še pred prvomajskimi prazniki, lahko sama poišče najprimernejšega kandidata, ki ga predlaga nadzornemu svetu, lahko predlaga javni poziv za zbiranje kandidatur ali pa se celo zateče k mednarodnemu javnemu razpisu in poskuša na tak način najti najprimernejšega kandidata za predsednika uprave Mercatorja (ta bo potem kot mandatar sestavil novo upravo).
Razpisi in pozivi ne ponudijo vedno najboljših kandidatov
Kadrovski strokovnjaki opozarjajo, da ima vsaka pot iskanja najprimernejšega kandidata dobre in slabe strani. Zagotovo pa je najzamudnejša možnost mednarodni javni razpis. Za povrh pa tudi ni mogoče z gotovostjo napovedati, da bi bil takšen izbor zares najboljša in optimalna rešitev za Mercator. Ob tem ne gre pozabiti, da se na mednarodne (pa tudi domače) javne razpise in tudi na javne pozive največkrat ne odzovejo najboljši in najprimernejši kandidati. "To je zagotovo res," nam je v pogovoru zatrdil direktor (ki ne želi biti imenovan) ene od znanih in uveljavljenih domačih kadrovskih agencij, ki iščejo primerne kandidate za vodilna mesta različnih slovenskih in tudi tujih podjetij. Je pa še kako res, da se nadzornikom Mercatorja malo mudi, zdajšnji upravi v odstopu (odstopila je 29. marca zaradi razhajanj in vzajemnega nezaupanja z lastniki) – vodi jo Žiga Debeljak – se zaradi odstopa služba v Mercatorju izteče najpozneje konec septembra.
Debeljaku pripada 12 plač odpravnine
Če torej celotna sedemčlanska uprava z Debeljakom na čelu odide pred iztekom svojega rednega mandata, ji v skladu z zakonodajo pripada tudi zajetna odpravnina. Kolikšna je za posameznega člana aktualne Mercatorjeve uprave, ostaja skrivnost, kar je skladno s poslovno prakso in individualnimi pogodbami, ki so jih vodilni v Mercatorju podpisali. V individualni pogodbi Žige Debeljaka je menda zelo jasno zapisano, da v primeru, ko odide po lastni želji (odstopil je na lastno željo), dobi 12 plač odpravnine oziroma okoli 165 tisoč evrov bruto ali v aktualnem Debeljakovem primeru polovico manj, če bi Mercator v odstopu, vendar z vsemi pooblastili vodi še do konca septembra. Najbrž zlasti Žiga Debeljak nima ravno velike želje, da bi s polnimi pooblastili še več kot šest mesecev vodil Mercator. Podobno najbrž ne tudi preostala šesterica najtesnejših kolegov zdajšnjega prvega moža podjetja.
Odpravnine odhajajoče uprave Mercatorja so v rokah nadzornikov?
O tem, da je tudi nadzornemu svet Mercatorja največ do tega, da čim prej najde novega prvega moža podjetja, ki bo sestavil novo upravo, ne gre izgubljati besed. Tudi zato, da bi bile odpravnine kar najnižje. Kakšen bo izplen odpravnin odhajajočih, bo seveda odvisno prav od nadzornega sveta in od trenutka, ko bodo nadzorniki našli primernega kandidata za novega predsednika Mercatorjeve uprave. Kdaj se bo to zgodilo, je seveda nemogoče napovedati. Zagotovo pa Lahovnikovi nadzorniki ne nameravajo novega prvega moža najboljšega soseda iskati pol leta, do konca septembra. Najbrž ga lahko najdejo še pred poletjem, to bi seveda tudi znatno olajšalo pogajanja o odpravninah odhajajočim sedmim članom zdajšnje Mercatorjeve uprave. Viri blizu nadzornemu svetu Mercatorja so prepričani, da bo nadzornikom v teh zelo težkih gospodarskih časih uspelo prepričati odhajajoče o kar se da poštenih odpravninah. Ali jim bo to res uspelo, pa je drugo vprašanje. Samo da se ne bi ponovil še kakšen mali Kramar. Saj še niste pozabili na nekdanjega prvega moža NLB?