Vladni predstavniki obljubljajo, da ne bo novih obremenitev gospodarstva. Toda dejanja so temu nasprotna, so prepričani na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Prav tako ni videti prave volje za reforme, ki bi Slovenijo pripeljale iz krize. Tudi koalicijska pogodba in izhodiščni vladni predlog socialnega sporazuma jasno pričata o tem, poudarjajo na GZS pred današnjim srečanjem z ministrom za finance Urošem Čuferjem.
Potrebujemo odločne poteze za izhod iz krize
Vlada je namreč svoj predlog celo preimenovala v socialni sporazum za uspešno Slovenijo, kot da ne potrebujemo odločnih potez za izhod iz krize. Kot tudi poudarjajo na GZS, je Čufer javno večkrat zagotovil vzdržno davčno in administrativno okolje za ponovni zagon rasti in postopno razbremenjevanje gospodarstva. Javno je povedal, da novih obremenitev gospodarstva ne bo.
Pri tem na GZS opozarjajo, da različna ministrstva ob davku na nepremičnine, dražjem najemu kmetijskih zemljišč in skorajšnjih višjih komunalnih omrežninah že snujejo nove obremenitve:
- višje prilive v zdravstveno blagajno,
- združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,
- nove obremenitve iz naslova obnovljivih virov energije,
- nove zavezance za prispevek za slovenski avdiovizualni center,
- davek na sladko pijačo in mastno hrano.
Na GZS bodo vsako takšno uresničeno grožnjo vzeli kot jasno kršitev lastnih obljub vlade, kar pomeni izgubo njene vsakršne verodostojnosti. "Zato že zdaj višjim bremenom jasno sporočamo: ne. Gospodarstvo ne bo in ne more sprejeti nikakršnih novih bremen – davkov, davščin, prispevkov, trošarin, koncesnin itn."
Manj denarja za obnovljive vire energije
Na zbornici pričakujejo tudi, da minister za finance ne bo podpiral nekaj sto milijonov evrov velikih že izstavljenih in načrtovanih računov energetsko intenzivni, pretežno izvozno usmerjeni industriji, s katerimi država plačuje subvencije za obnovljive vire energije, npr. fotovoltaiko.
Kot pojasnjujejo na GZS, vlada namesto debirokratizacije uvaja nove in nove zahteve, kot je to storila s spremembo obrazcev REK, "ki povzročajo nove stroške z nesmiselnim poročanjem v zvezi s stroški dela".
Dacarji brez posluha
Tudi Durs po mnenju zbornice ni imel posluha za podaljšanje roka za oddajo zaključnih računov, za kar je bil dan predlog v imenu številnih malih podjetij, prizadetih zaradi naravne nesreče.
Na GZS podpirajo zadnje Čuferjeve izjave glede gospodarnejše javne porabe, saj smo vsako od zadnjih petih let – brez upoštevanja stroškov sanacije bank – porabili 1,4 milijarde evrov več, kot smo jih ustvarili. Prav tako podpirajo spremembo javne naročniške zakonodaje v smeri bolj gospodarne državne porabe.
2
