Evropski proračun: boj za bilijon evrov

Pogajanja o večletnem proračunu so od leta 1988, ko je EU svojo porabo začela usmerjati z večletnimi finančnimi okviri, najbolj krvava bitka v uniji. Evropski proračun sicer pomeni okoli odstotek bruto domačega proizvoda EU, kar znese okoli 1000 milijard evrov, in ne sme potoniti v rdeče številke.

Na pogajanjih bo 27 Margaret Thatcher V četrt stoletja se sicer narava pogajanj ni bistveno spremenila. Vodja odbora Evropskega parlamenta za proračun Alain Lamassoure je vzdušje ponazoril z besedami, da se pogaja 27 Margaret Thatcher – vsakdo je obseden s tem, kaj bo dobil, obenem pa poskuša čim bolj znižati svoj prispevek. Nekdanja britanska premierka, železna dama, ki je Veliki Britaniji leta 1984 z geslom "Svoj denar hočem nazaj" izborila zloglasni proračunski popust ali rabat, ker bi bila država sicer med največjimi neto plačnicami, čeprav ni bila med najrazvitejšimi, namreč v uniji še vedno pooseblja boj za nacionalne interese.

Slovenija se bojuje za čim več kohezijskih sredstev Slovenija, ki bo po napovedih ostala neto prejemnica – njen neto položaj je zdaj okoli pol milijarde evrov na leto – se bojuje za čim več kohezijskih sredstev, ki so namenjena zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi, in v tem kontekstu za čim boljši izkupiček za revnejšo od svojih dveh regij, vzhodno Slovenijo, ter za čim več sredstev za razvoj podeželja.

Slovenija v letih 2007‒2013 od kohezije dobi okoli 4,2 milijarde evrov, v pogajanjih o proračunu 2014‒2020 pa naj bi merila na približno tri milijarde. Po drugem in za zdaj zadnjem predlogu predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya naj bi dobila okoli 2,8 milijarde.

Vsaka država varuje svoj nacionalni interes Tudi druge članice želijo ubraniti svoje tradicionalne interese. V Parizu želijo čim več denarja za kmete, v Londonu ohraniti svoj rabat, a olajšati denarnico evrokratom, v Berlinu pravično delitev bremen plačnic, v Rimu grozijo z vetom in računajo na znižanje vplačil, saj je gospodarsko šibka Italija v sedanjem finančnem okviru za Nemčijo in Francijo tretja največja neto plačnica.

Tudi manjše članice niso nič manj glasne in odločne. Avstrija računa na nov rabat. Popust tokrat prvič zahteva tudi Danska, čeprav ji je evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski pojasnil, da je prebogata za take privilegije.

Rezi v administracijo so pričakovani Veliko hrupa za nič pričakujejo zaradi izdatkov za administracijo, ti se bodo kljub stavkam in protestov evropskih uradnikov zagotovo skrčili. A za evropsko upravo je predvidenih le okoli šest odstotkov proračuna, tako da ta poseg ne bi pozdravil oslabljene ambicije, bi pa zaradi pregovorno predebelih denarnic evrokratov marsikomu prinesel moralno zadoščenje. Poleg stroškov za administracijo se bodo skrčili tudi programi zunaj proračuna ter evropska prometna, energetska in telekomunikacijska omrežja.

Izhodišče za proračunska pogajanja je predlog Evropske komisije: 1.033 milijard evrov za zaveze ali skupaj s programi, ki so po tehnični plati zunaj proračuna, 1.091 milijard evrov. Po zadnjem predlogu je krovna številka okleščena za okoli 80 milijard evrov: 1.011 milijard evrov za evropsko blagajno, vključno s programi zunaj proračuna, za sam proračun pa 972 milijard evrov za zaveze.

Številka, ki jo bo razkril Van Rompuy, bo manjša za najmanj 20 milijard evrov Krovna številka se bo z novim predlogom, ki ga bo Van Rompuy predstavil v četrtek tik pred začetkom zasedanja, po pričakovanjih oklestila še za 20 do 30 milijard evrov. Nov večletni proračun bo sicer v vsakem primeru realno prvič skromnejši od svojega predhodnika.

Proračunski scenarij sproža kritike, da bo novi večletni finančni okvir "zamujena priložnost" in "proračun preteklosti". Da bi te kritike utišali, predsedniki institucij tik pred zdajci naznanjajo nove pobude. Van Rompuy je na primer napovedal, da bo predlagal večmilijardno pobudo za boj proti brezposelnosti mladih, ker je ta trenutno največji izziv za staro celino. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa poudarja pomen trgovine za rast. Po izračunih komisije bi lahko unija, če bi v celoti izkoristila trgovinski potencial, rast povečala za dva odstotka BDP in ustvarila dva milijona delovnih mest.

Evropski parlament grozi z vetom V pričakovanju političnega proračunskega dogovora ta konec tedna pa številni opozarjajo na to, da članice ne smejo delati računov brez krčmarja – Evropskega parlamenta. Ta je z lizbonsko pogodbo dobil večje pristojnosti in lahko proračun tudi zavrne, na kar so evropski poslanci v sredo izrecno opozorili na plenarni razpravi v Strasbourgu.

Van Rompuy je bil v vabilu voditeljem na vrh optimističen, da bo petek že posvečen drugim temam tega vrha: trgovinskim odnosom, arabski pomladi in Maliju. A nekateri omenjajo tudi možnost, da se bo zasedanje zavleklo na soboto.