Četrtek, 21. 5. 2026, 11.48
2 tedna, 5 dni
Bruselj znižal napoved gospodarske rasti EU in evrskega območja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Bruselj je v zadnji gospodarski napovedi, ki jo je predstavil pred pol leta, EU za letos napovedal 1,4-odstotno, za leto 2027 pa 1,5-odstotno gospodarsko rast.
Evropska komisija je danes zaradi vojne na Bližnjem vzhodu napoved gospodarske rasti EU za letos znižala z 1,4 na 1,1 odstotka, napoved rasti evrskega območja pa z 1,2 na 0,9 odstotka. Zaradi naraščanja cen energije, povezanega z vojno, pa so precej zvišali napoved inflacije, in sicer na 3,1 odstotka za EU in 3,0 odstotka za območje z evrom.
"Konflikt na Bližnjem vzhodu je sprožil nov energetski šok z velikim vplivom na svetovno in evropsko gospodarstvo. Spodbuja inflacijo in pretresa zaupanje v gospodarstvo," je ob predstavitvi spomladanske gospodarske napovedi povedal pristojni evropski komisar Valdis Dombrovskis.
Po lanski 1,5-odstotni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) Unije se bo njen BDP letos okrepil za 1,1 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj, kot so napovedali novembra. Za prihodnje leto medtem napovedujejo 1,4-odstotno gospodarsko rast EU, potem ko so jeseni 1,5-odstotno. Podobne so spremembe napovedi rasti BDP območja z evrom. Za leto 2026 so jo znižali z 1,2 na 0,9 odstotka, za leto 2027 pa z 1,4 na 1,2 odstotka.
Slabša tudi napoved inflacije
Kratkoročno se je zaradi novega energetskega šoka, povezanega z bližnjevzhodnim konfliktom, poslabšala tudi napoved inflacije. V EU naj bi bila letos za celo odstotno točko višja, kot so napovedali pred pol leta, in naj bi znašala 3,1 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob pričakovanem postopnem zniževanju cen energije medtem znižala. Po trenutnih napovedih Komisije bo znašala 2,4 odstotka, kar je nekoliko več od 2,2 odstotka iz jesenske napovedi.
Inflacija v evrskem območju naj bi medtem letos dosegla 3,0-, prihodnje leto pa 2,3-odstotno. Novembra so v Bruslju za leto 2026 napovedali 1,9-, za leto 2027 pa 2,0-odstotno inflacijo.
Energetska kriza pa po navedbah Komisije predstavlja tudi dodatno breme za javne finance držav članic. Javnofinančni primanjkljaj EU bo zaradi upočasnjene gospodarske aktivnosti, višjih odhodkov za obresti, ukrepov za ublažitev posledic energetske krize ter povečanih izdatkov za obrambo z lanskih 3,1 odstotka BDP zrasel na 3,6 odstotka BDP prihodnje leto. Primanjkljaj evrskega območja pa se bo v obdobju 2025-2027 zvišal z 2,9 na 3,5 odstotka BDP.
Javni dolg Unije bo medtem z 82,8 odstotka BDP v letu 2025 narasel na 84,2 odstotka v letu 2026 in 85,3 odstotka v letu 2027. Javni dolg območja z evrom, ki je bil lani pri 88,7 odstotka BDP, bo letos po napovedih Bruslja znašal 90,2 odstotka BDP, prihodnje leto pa 91,2 odstotka BDP.
