S sivo ekonomijo se Slovenci ne znamo spopasti, prav učinkoviti pa niso še marsikje v Evropi.
Medtem ko Slovenija razmišlja, kako pobrati več davkov, tudi tistih, ki so se ji do zdaj izmuznili med prsti, poročilo Tax Researcha kaže osupljive podatke.
Po teh podatkih siva ekonomija predstavlja 22,1 odstotka celotne evropske gospodarske aktivnosti in znaša več kot 3500 milijard evrov. Po istih podatkih izguba zaradi nepobranih davkov znaša 864 miliijard evrov oziroma sedem odstotkov BDP evrskega območja.
Glede na raziskavo siva ekonomija največji odstotek gospodarske aktivnosti predstavlja v Bolgariji in v Romuniji,
najmanjši v Luksemburgu in v Avstriji.
Največ denarja v absolutnih številkah siva ekonomija pobere v Italiji.
V Italiji tudi zaradi sive ekonomije opažajo največjo izgubo v pobranih davkih. Slovenija je po vseh parametrih nekje na sredini.
Siva ekonomija - modus vivendi italijanskega juga
Italija je dober primer vsega zgoraj naštetega. Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je na primer leta 2002 delno dekriminaliziral prirejanje računovodskih podatkov, pred leti pa je odpuščenim Fiatovim delavcem svetoval, naj poprimejo za delo na črno. Neimenovani ameriški diplomat je, kot razkriva ena izmed depeš, ki jih je objavil WikiLeaks, pisal o kulturi nezakonitosti, ki velja na italijanskem jugu. Mladi, katerih brezposlenost dosega 50 odstotkov, ne delajo prekerno, temveč na črno, največkrat strežejo v barih. Denar dobivajo na roko, kot delavce jih poznajo vsi razen davčne uprave. Vse vlade do zdaj so skušale sivi ekonomiji stopiti na prste, zadnji je pred leti poskusil premier Monti, ki je obljubil učinkovitejši nadzor nad premoženjem Italijanov in nižanje meje plačila z gotovino. A v državi, kjer je siva ekonomija ne samo umetnost preživetja, pač pa vrednota, ni uspel nihče.