Petek, 13. 3. 2015, 12.16
7 let, 10 mesecev
Evropa se je pobrala, Čehi pa prehitevajo Slovence
Vse države EU imajo za letos napovedano pozitivno gospodarsko rast, kar napoveduje konec krize evropskega gospodarstva.
Evropska komisija je februarja izdala poročila o napovedih za gospodarsko rast držav članic Evropske unije za letošnje leto. V poročilu je poleg napovedi gospodarskih rasti najti tudi priporočila, kako gospodarsko rast povečevati tudi v prihodnje.
Za precej dobro gospodarsko rast v letu 2014 gre največja zahvala dobremu izvozu. Dobre napovedi gospodarske rasti in zmanjšanje brezposelnosti so popravili razpoloženje med prebivalci in s tem vplivali na nekoliko višjo domače povpraševanje. Nekaj so h gospodarski rasti prispevale tudi investicije, ki so se seveda v glavnem napajale s črpanjem sredstev prek Evropske unije.
To so elementi, ki največ vplivajo na napoved gospodarske rasti tudi v letu 2015. Vseeno je za letos napovedana gospodarska rast manjša od lanske predvsem zaradi pričakovane manjše rasti javnih investicij. V prihodnjih letih se pričakuje, da bodo gospodarsko rast najbolj pospeševale zasebne investicije v proizvodno opremo.
Glavni razlog za dobre gospodarske kazalnike je zelo veliko domače povpraševanje, ki izvira iz hitrega nižanja brezposelnosti. K dobri gospodarski klimi vidno pripomorejo tudi povečane investicije in naraščajoča potrošnja gospodinjstev. Država z večanjem uvoza/izvoza povečuje trgovinske presežke in opazno zmanjšuje javnofinančni primanjkljaj. Zaradi povečane potrošnje in investicij bo tako češka gospodarska rast v letu 2015 še višja v primerjavi z letom 2014.
V priporočilih za izboljšavo ekonomskih kazalnikov Evropska komisija Češki svetuje izboljšave na področjih: javne finance, davki, pokojninska in zdravstvena oskrba, trg dela, izobraževanje, usposabljanje in raziskave, storitve, javna uprava.
Z vstopom v Evropsko unijo so se na Hrvaškem dvignile tako cene kot plače, kar je negativno vplivalo na trgovski sektor in stroškovno konkurenčnost. Tudi hitro rastoči javni dolg jim je zmanjšal konkurenčnost gospodarstva. Zaradi vstopa v Unijo pa se Hrvaški krepi izvoz.
Na slabo gospodarsko rast vplivajo predvsem pozno prestrukturiranje podjetij, slaba uspešnost zaposlovanja, naraščanje javnega dolga in slaba konkurenčnost. Tako kot Slovenija ima tudi Hrvaška slabo upravljanje javnega sektorja. Javne finance in davki, vzdržnost pokojnin in zdravstveni sektor, trg dela, socialna zapostavljenost, učinkovitost javne administracije, privatizacija podjetij in sistem sodstva so področja, na katerih Evropska unija Hrvaški priporoča izboljšave.
Več kot dvoodstotna gospodarska rast je za leto 2015 napovedana za 14 držav, najvišja za Irsko s 3,5-odstotno gospodarsko rastjo. Med temi najdemo glede na bruto domači proizvod na prebivalca kar nekaj revnih držav, kot so Poljska, Latvija, Madžarska in Romunija. Glede na oceno gospodarske rasti za 2014 bo v letu 2015 sedem držav doživelo upad gospodarske rasti, največji z 1,3 odstotne točke Irska. Ostale države bojo beležile višjo rast gospodarstva kot v letu 2014 in sicer največ Ciper z 3,2 odstotne točke, Italija z 1,1 odstotne točke ter Danska in Španija z 0,9 odstotne točke.
Evropska komisija vsem omenjenim državam priporoča spremembe na trgu dela. Brezposelnost v Sloveniji se bo glede na napoved Evropske komisije, to je za 0,3 odstotka v letu 2015, zmanjševala hitreje kot v primerjanih državah Češki in Hrvaški.
Vseeno bomo imeli od Češke še vedno za 3,5 odstotne točke višjo brezposelnost. Vsaj nekaj korakov za Češko je Slovenija tudi pri uravnoteženosti proračuna. Čeprav napoved za leto 2015 pravi, da bo Slovenija zmanjšala proračunski primanjkljaj za 2,5 odstotka, Češka pa ga povečala za 0,7 odstotka, bo slovenski proračunski primanjkljaj za 0,9 odstotne toče višji od češkega.
Hrvaški kljub visokemu proračunskemu primanjkljaju v letu 2014 tega v letu 2015 ne bo uspelo zmanjšati. Tudi že tako močno previsok javni dolg Slovenije se bo po napovedi Evropske komisije za leto 2015 v Sloveniji povečeval hitreje kot na Češkem. Na letni ravni se bo tako leta 2015 v Sloveniji javni dolg povečal za 0,8 odstotka.
Češka ima po napovedih za leto 2014 javni dolg za 38,1 odstotne točke manjši kot Slovenija, a se bo ta tudi na Češkem na letni ravni povečal za 0,3 odstotka. Glede na napoved Evropske komisije je imela Hrvaška v letu 2014 0,8 odstotne točke manjši javni dolg, ta pa bo v letu 2015 za 1,9 odstotne točke večji od slovenskega.
Podatek BDP na prebivalca, merjen s kupno močjo (PPP), po katerem se primerjamo s Češko, pove, kakšen je bruto domači proizvod države glede na kupno moč prebivalca. PPP predstavlja kupno moč, ki se določa glede na strošek blaga in storitev, proizvedenih v državi. V letu 2008, ko se je kriza v Sloveniji začela poznati, je imela Slovenija še sedem odstotnih točk višjo kupno moč glede na evropsko povprečje od Češke.
Češka je krizo prestala veliko bolje od Slovenije. Sam bruto domači proizvod (PPP) na prebivalca glede na evropsko povprečje je na Češkem ostal skoraj na ravni izpred krize, medtem ko je ta v Sloveniji padel na raven Češke. Tako je Češka glede na BDP (PPP) na prebivalca Slovenijo ujela v letu 2011 in nam zdaj z večjo gospodarsko rastjo počasi, a vztrajno beži.