ECB znižala obrestno mero

Prva seja pod vodstvom Draghija bo minila v znamenju novih turbulenc na finančnih trgih Evropo in svet je šokirala odločitev grške vlade, da podpre izvedbo referenduma o dogovoru o celoviti rešitvi za dolžniške težave območja evra, ki med drugim predvideva zmanjšanje grškega dolžniškega bremena na vzdržno raven, in to skozi 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grškega dolga s strani zasebnih upnikov in vsega skupaj 130 milijard dodatne pomoči Grčiji iz javnih sredstev.

Prva seja Sveta ECB pod vodstvom Draghija bo tako minila v znamenju novih turbulenc na finančnih trgih in posledično vnovičnega povečanega pritiska na zadolževanje dveh velikih gospodarstev evrskega območja - Italijo in Španijo. Morebitna širitev dolžniške krize na ti dve državi bi pomenila zelo resno grožnjo obstoju evra.

Sporni program odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic območja evra Iz Draghijevih izjav tik pred prevzemom položaja so analitiki razbrali precej jasen signal, da bo ECB nadaljevala z za nekatere spornim programom odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic območja evra.

Doslej je v okviru tega programa na sekundarnem trgu odkupila za več kot 173 milijard evrov grških, portugalskih, irskih, španskih in italijanskih obveznic, s tem pa je letos poleti vsaj kratkoročno zmanjšala pritisk na ceno zadolževanja Italije in Španije.

"ECB bo morala še nekaj časa braniti stabilnost evra" Številni poznavalci menijo, da bo morala ECB še nekaj časa s svojim delovanjem braniti stabilnost evra, saj bo minilo še nekaj časa, preden bo lahko okrepljeni sklad za zaščito evra (EFSF) dokončno začel na polno izvajati svoj razširjen mandat.

Ključne obrestne mere za območje evra medtem ECB po mnenju večine analitikov tokrat še ne bo spremenila, čeprav nekateri ne izključujejo nepričakovanega znižanja cene denarja, potem ko jo je ECB v letošnjem letu zvišala za 0,5 odstotne točke na 1,5 odstotka.

Napovedi govorijo o daljšem obdobju stagnacije ECB se po eni strani sooča s povišano inflacijo v državah evrskega območja. Ta je oktobra drugi mesec zapored na letni ravni dosegla tri odstotke, kar je bistveno nad srednjeročnim ciljem ECB. Na tej ravni naj bi ostala še do konca leta in se nato znižala. To trenutno ne govori v prid znižanju obrestnih mer.

Po drugi strani pa se je zaradi negotovosti glede usode dolžniških težav v območju evra in gospodarskih gibanj v ZDA ter hitro rastočih državah gospodarska dejavnost v evrskem območju občutno upočasnila. Napovedi tako govorijo o daljšem obdobju stagnacije. V luči tega je znižanje cene denarja bolj verjetno, a vprašanje je, če bo do njega prišlo že letos.