Cvet slovenskega gospodarstva ne verjame v razcvet gospodarstva (video)

"Spoštovane in neodvisne vlade so tiste, ki imajo močno in urejeno gospodarstvo. Šele takrat, ko bomo dobili v Sloveniji tako vlado, ki si bo kot vizijo in temeljno usmeritev postavila hiter gospodarski razvoj in zmanjšanje brezposelnosti, ne bo več dilem, kakšno vlogo naj imajo delodajalci, delavci in sindikati. Do takrat pa bomo tako kot zdaj živeli v slovenski gospodarski mimikriji in se spraševali, ali se sploh še izplača imeti sedež podjetja v Sloveniji," je dejal predsednik Slovenian business cluba (SBC) Marjan Batagelj.

Člani Slovenian business cluba dobiček povečali za petino Pred tem je Batagelj predstavil kratko analizo lanskega poslovanja 55 podjetij, združenih v tem prestižnem klubu, in jih primerjal s preostalimi poslovnimi subjekti v slovenskem gospodarstvu. Medtem ko je SBC sredstva v upravljanju lani povečal za 3,82 odstotka, je imelo preostalo slovensko gospodarstvo enoodstotni padec. Slovenska podjetja upravljajo 243 milijonov evrov kapitala; ta je v SBC lani zrasel za 12 odstotkov, v preostalem slovenskem gospodarstvu pa le za 0,5 odstotka.

Razlika je tudi v višini pridelanega čistega dobička. Medtem ko je v slovenskem gospodarstvu ta padel za 63 odstotkov, je dobiček podjetij v SBC zrasel za 20 odstotkov. Zaposlenost v SBC je ostala enaka, v Sloveniji pa se je brezposelnost v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 3,3 odstotka. In z nadaljevanjem tako skromne rasti bo tudi brezposelnost ostala enaka. Dodana vrednost na zaposlenega v SBC je šest odstotkov, v Sloveniji pa je enoodstotna.

Velika državna podjetja po mnenju Batagelja niso dovolj okretna oziroma se obračajo prepočasi. "To pa je bistvo preživetja za vsa podjetja," je dodal. Vsi se tudi strinjajo, da slovensko gospodarstvo ne bi bilo v tako slabi kondiciji, če bi državna podjetja prej privatizirali prej.

Kaj delajo drugače? Na vprašanje, kaj v SBC delajo drugače od preostalih slovenskih podjetnikov, je Joc Pečečnik odgovoril: "Skrbimo za svoja podjetja v luči dobrega gospodarja in smo ves čas vpeti v poslovanje svojih podjetij. Pri odhodkih smo pozorni na vsak evro. S čim manj sredstvi skušamo narediti največ. Zaposlujemo kader, ki pomaga pri razvoju podjetja, skušamo eliminirati vse zunanje vplive, kot so politika, korupcija in zaposlovanje po prijateljski liniji. Mislimo lokalno in delujemo globalno. Vse to je v nasprotju z državnimi podjetji, ki običajno zaposlujejo zaradi uslug in hkrati razmetavajo s sredstvi za marketing in sponzorstva."

"Vedemo se kot aktivni lastniki, ki skrbijo za smernice za dolgoročni razvoj. Pasivni lastniki običajno dolgoročno skrenejo z začrtane poti in pristanejo v težavah," pa je dejal Igor Akrapovič.

Aktivni in pasivni lastniki: Je bila država preveč aktiven lastnik? Država kot aktivni lastnik pomeni, da je lastnik podjetij pravzaprav aktualna politika. "Med politiki je malo oseb, ki bi znale voditi podjetje. Vse prepuščajo menedžerjem, ki se jim skušajo odkupiti s kratkoročnimi uspehi. Državno lastništvo se nikjer na svetu ni izkazalo za uspešno," je do podjetij v pretežno državni lasti kritičen Akrapovič.

"Naša država je bila pravzaprav zelo aktiven lastnik, a pot ni šla v pravo smer. Fokus aktivnega vodenja podjetij se je ob vsakih volitvah spremenil, kar je za podjetništvo zelo slabo," je dodal Pečečnik in nadaljeval: "Nato so se naslednja tri leta izvajale čistke, ki jih strokovno imenujemo reorganizacija in optimizacija podjetja. To se je zgodilo vsaj petkrat in tistim podjetjem, ki jim je uspelo to preživeti, je treba vsekakor čestitati," je sklenil Pečečnik.