Črni torek pred 84 leti povzročil zlom newyorške borze

Američani so v dvajsetih letih preteklega stoletja mrzlično vlagali prihranke, pa tudi precej izposojenega denarja, na domačo borzo v prepričanju, da se bo desetletje "nore rasti" tečajev nadaljevalo večno. Tako nekako, kot so Slovenci, ki jih je vodila slepa vera v nenehno rast nepremičninskega trga, v zadnjem obdobju kupovali nepremičnine.

Četrtku sledil niz črnih dni Črni četrtek 24. oktobra 1929 je bil prvi dan v nizu skrb vzbujajočih dogodkov, ki so zaznamovali naslednja leta težkega gospodarskega okrevanja ZDA in večine svetovnih gospodarstev. Do 3. septembra 1929 je indeks Dow Jones neprekinjeno rasel šest let. Nato se je zaradi pričakovanj, da bodo ZDA uvedle strog carinski zakon, borza začela majati. Prvič se je močno zatresla na črni četrtek, konec tedna je sledil panični odziv vlagateljev, ki je v ponedeljek indeks Dow Jones potisnil za 13 odstotkov navzdol, na črni torek pa še za nadaljnjih 12 odstotkov. Borzna izguba je v tednu dni narasla na 30 milijard dolarjev.

Velika gospodarska depresija izstopa tudi po svoji vztrajnosti, saj lahko poleg črnega torka in drugih dogodkov v letu 1929 najdemo še dva večja borzna zloma; najprej v obdobju 1930−1932, ko so se zgodili najhujši dogodki. 8. julija 1932 je Dow Jones dosegel rekordno nizko raven 20. stoletja, kar je 89 odstotkov manj od rekordnih višav septembra 1929, in pozneje skoraj polovično zmanjšanje vrednosti delnic v letih 1937−1938. Krizno dogajanje v razočarani Nemčiji je celo na oblast pripeljalo Adolfa Hitlerja. Dobrih 25 let je bilo potrebnih, da so se newyorški borzni indeksi vrnili na raven izpred začetka depresije.

V primerjavi z zadnjo finančno krizo so takratni regulatorji z zvezno vlado in centralno banko na čelu sprejeli povsem napačne ukrepe. Fed je zvišal obrestne mere in s tem povsem onemogočil investicije, zvezna vlada pa v rokah ni imela nobenega aduta za posredovanje. Svežega denarja, tako kot leta 2008, ko je Ben Bernanke zagotovil 700 milijard dolarjev za reševanje finančnega sektorja, ni bilo.

Tudi ob zadnjem zlomu Dow Jones utrpel velik padec Indeks "stare ekonomije" Dow Jones je od najvišje vrednosti pred globalno finančno krizo, 12. oktobra 2007 je bil vreden 14098 točk, v letu in pol zdrsnil na 6626 točk, kar je 47 odstotkov manj. Ob prvotni odločitvi ameriškega kongresa 29. septembra 2008, da zavrne zgoraj omenjeno 700-milijardno pomoč, je Dow Jones izgubil sedem, Nasdaq pa devet odstotkov vrednosti.

Slovenski borzni indeks SBITOP je od svojega izračunavanja (31. 3. 2006) najvišjo vrednost 2674 točk zabeležil 31. avgusta 2007. V naslednjih petih letih je izgubil 82 odstotkov vrednosti, trenutno pa je 77 odstotkov od svoje najvišje vrednosti (615 točk).

In kaj smo se naučili iz teh dveh hudih finančnih in gospodarskih katastrof? Lani je dohodek odstotka najbogatejših Zemljanov porasel za 20 odstotkov, za vse preostale pa komaj za odstotek. Visoke cene delnic in nepremičnin ter dobički podjetij prispevajo k rasti portfelja najpremožnejših, preostali, ki so svoje portfelje v krizi že prodali, pa se ukvarjajo z brezposelnostjo in vse nižjimi dohodki. Premoženje se spet koncentrira v rokah najbogatejših, podobno kot pred veliko depresijo v preteklem stoletju.