Cineplexx vendarle prihaja tudi v Ljubljano? #video

"S poslovanjem v Sloveniji smo zadovoljni, vse od našega prihoda pa v mreži manjka enota v Ljubljani. Nekateri poskusi so iz določenih razlogov propadli, a zdaj smo v pogovorih s trgovsko družbo, ki širi obstoječi trgovski center na jugu Ljubljane. Nov kinematograf bo vrata odprl najkasneje v prvem četrtletju leta 2021."

Toliko nam je o načrtih glede ljubljanske naložbe povedal eden od solastnikov in finančni direktor Cineplexxa, Avstrijec Christof Papousek. Iz njegovih besed lahko sklepamo, da gre za trgovski center Supernova na Rudniku, česar nam Papousek v telefonskem pogovoru ni mogel potrditi. Tudi v trgovski družbi nam informacije za zdaj niso potrdili.

Papousek nam je dejal, da je odprto še vprašanje financiranja, ki pa naj bi bilo rešeno v mesecu dni. Maja naj bi tako uradno razkrili podrobnosti projekta - med drugim število dvoran in sedežev, vrsto projekcijske tehnologije, spremljajočo ponudbo -, ki je sicer že v pripravi. 

"S poslovanjem v Sloveniji smo zadovoljni," pravi finančni direktor in solastnik Cineplexxa Christof Papousek. Foto: Klemen Korenjak

V Kopru manj dvoran, a boljša tehnologija

Cineplexx, ki ima kinematografe v Kranju, Mariboru, Novem mestu, Kopru, Celju in Murski Soboti, sicer dosega rahlo, a konstantno rast prihodkov, poslovni izid pa je vsa leta negativen. Družba je imela vsaj do konca leta 2017 tudi negativen kapital. Lanski podatki še niso objavljeni, predlani pa je imel Cineplexx osem milijonov evrov prihodkov in dobrega pol milijona evrov čiste izgube.

Po besedah Papouska je njihovo poslovanje pozitivno, lani so prodali 1,1 milijona vstopnic ali 3,5 odstotka več kot leto pred tem. Na bilance pa, kot pravi sogovornik, še vedno negativno vpliva sorazmerno velika začetna naložba v nakup dvoran. Spomnimo, da je podjetje kupilo kinematografe trgovske družbe Tuš v lasti Mirka Tuša in murskosoboške dvorane, ki so bile prej v lasti družine Polanič. Kot izhaja iz bilanc, je do zdaj strošek amortizacije znašal od enega do 1,3 milijona evrov letno.

A Papousek pravi, da se tudi številke izboljšujejo. "Čeprav bi si včasih želeli, da bi se kaj odvijalo hitreje, posel razvijamo na dolgi rok." Pričakujejo, da bo na poslovanje koprskega kinematografa pozitivno vplivala tudi prenova, ki jo izvajajo skupaj z novim lastnikom trgovskega centra, skladom Greenbay.

"Centri Planet Tuš oziroma njihova ponudba do zdaj ni bila ravno privlačna, kar pa se po našem mnenju spreminja. Pod novim lastnikom, ki veliko vlaga, teče repozicioniranje ponudbe, kar ocenjujemo kot pozitiven razvoj in bo pozitivno vplivalo tudi na Cineplexxov center. Mi bomo zmanjšali zmogljivost s šestih na pet dvoran, a bomo vse prenovili in opremili z novo projekcijsko tehnologijo."

Drugi poskus

Nov multipleks na obrobju Ljubljane bi predstavljal neposredno konkurenco Koloseju v trgovskem centru BTC. Foto: Žiga Ponikvar Vse od vstopa na trg pred sedmimi leti se Cineplexx trudi najti tudi lokacijo v Ljubljani. Leta 2014 je podjetje že javno objavilo, da s partnerjem, šlo je za Kranjsko investicijsko družbo v lasti Jožeta Anderliča, preučuje tri mogoče lokacije v Ljubljani. A Papousek pravi, da se posel "iz določenih razlogov" ni uresničil, razlogov ne pojasnjuje. 

Zdaj naj bi bila v Ljubljani torej v igri lokacija na Rudniku. Velikost centra ni znana, verjetno pa bo manjši kot Kolosejev center v trgovskem centru BTC, ki ima 12 dvoran. "Kar lahko povem, je, da stavimo na kakovost, ne toliko na velikost. Naše vodilo je predvsem, da mora biti kino na lahko dostopni lokaciji, blizu ljudem. Če se moraš do tja voziti eno uro, pač ne boš šel," pravi Papousek.

V Ljubljani bi lahko prodali več kinovstopnic

Pa je v ljubljanski regiji sploh prostor za še en velik kinematograf? Papousek odgovarja pritrdilno. Ljubljana ima po njegovem mnenju trenutno kakovostno ponudbo manjših, nišnih kinodvoran, edini multipleks Kolosej pa je zaradi pomanjkanja naložb manj privlačen - čeprav je na odlični lokaciji v trgovskem centru BTC. Posledično meni, da lahko nov multipleks zapolni ponudbo. Ne pričakuje pa, da bodo v Ljubljani kdaj dosegli številke ob Kolosejevem odprtju konec prejšnjega tisočletja.

Kolosej je v prvem letu delovanja prodal 1,7 milijona vstopnic. Zdaj bo ta cilj v Ljubljani težko doseči, saj se je v letih zatem razširila mreža kinodvoran po Sloveniji. Takrat so ljudje iz Kopra prišli v kino v Ljubljano, zdaj ni več potrebe za to. A menim, da še vedno lahko v Ljubljani z okolico dva multipleksa in manjše kinodvorane prodajo skupno en milijon vstopnic letno, od tega multipleksa 650 tisoč. 

Novi kupci ali prelivanje obstoječih?

Na vprašanje, ali na ljubljanski lokaciji pričakuje nove obiskovalce ali bo novi center nagovarjal sedanje goste Koloseja oziroma Cineplexxove kranjske enote, Papousek odgovarja, da vsega po malo. Na prelivanje obiskovalcev kinocentrov bo po njegovem mnenju pomembno vplival tudi boj trgovcev.

Kolosej deluje na odlični lokaciji v trgovskem centru BTC, a treba je vedeti, da se v Šiški gradi moderen Sparov center, tudi Rudnik bo s širitvijo Supernove morda privabil nove kupce. Del teh se bo gotovo premaknil iz BTC. Vse to bo vplivalo tudi na obisk kinematografov.

Kako pa bi odprtje ljubljanske lokacije vplivalo na obisk njihove kranjske enote, kamor danes hodi marsikateri prebivalec Ljubljane in okolice? "Pričakujemo tudi odliv dela gledalcev iz naše kranjske lokacije v Ljubljano, nisem pa prepričan, kolikšen bo. Vprašanje je, ali se nekomu s Celovške ceste v prestolnici bolj izplača v kino v Kranj ali na Rudnik. Bomo videli."

Papusek meni, da lahko v Ljubljani z okolico dva multipleksa in manjše kinodvorane prodajo skupno milijon vstopnic letno, od tega multipleksa 650 tisoč.  Foto: Bor Slana

Slabo kinoleto v srednji Evropi, v Sloveniji leto rešil muzikal

Lansko slabše kinoleto je v Sloveniji rešil film Mamma Mia 2, ki oživlja glasbeno zapuščino švedske skupine Abba. Avgusta, ki je sicer za kinematografe praviloma slab mesec, so prodali 140 tisoč vstopnic, pravi Papousek. Cineplexx, ki deluje tako rekoč po vsem Balkanu in je lani na ravni skupine ustvaril 140 milijonov evrov prihodkov, je tik pred koncem lanskega leta svoje poslovanje razširil še v Romunijo (tudi tam gre za kinematograf v sklopu trgovskega centra). Čeprav poslujejo v praktično vseh balkanskih državah, pa Papousek pravi, da so primerjave nehvaležne.

"Razvitost kinematografske ponudbe v posamezni državi je bila ob našem vstopu zelo različna. V Sloveniji je bila na primer mreža že postavljena, mi smo prevzeli dejavnost dveh obstoječih igralcev na trgu, kupili opremo in prenovili prostore po naših standardih. Na drugi strani sta bila v Srbiji v času našega prihoda le dva multipleksa, zdaj so trije samo v Beogradu," pojasnjuje.

Kot pravi, je uspešnost poslovanja odvisna od močne hollywoodske produkcije na eni in domače produkcije na drugi strani. "Lansko leto je bilo globalno gledano dobro za kinematografe, a v srednji Evropi je bilo slabo. V Nemčiji, Avstriji, Italiji, tudi Srbiji je manjkalo domačih vsebin. Tako smo na primer v Srbiji beležili padec. Konec leta je sicer veliko gledalcev privabil domači film Južni vetar, a to ni bilo dovolj," pravi. Kot napisano, so v Sloveniji dosegli rast, ki pa jo Papousek pripisuje predvsem uspehu filma Mamma Mia 2 - samo avgusta, ki je sicer za kinematografe praviloma slab mesec, so prodali 140 tisoč vstopnic.