Bruselj predlaga skoraj sedemodstotno zvišanje proračuna EU

Predlaga, naj odobrena plačila znašajo 137,9 milijarde evrov, kar je devet milijard ali 6,8 odstotka več kot letos, odobrene obveznosti pa 150,9 milijarde evrov, kar je dva odstotka več kot letos.

62,5 milijarde evrov je namenjenih za spodbujanje rasti in zaposlovanja V Bruslju zatrjujejo, da je to predlog proračuna za spodbujanje rasti in zaposlovanja, kar Evropa, ki jo pestita recesija in rekordna brezposelnost, najbolj potrebuje. Levji delež proračuna - 62,5 milijarde evrov - je tako namenjen za spodbujanje rasti in zaposlovanja.

Za strukturne in kohezijske sklade naj bi bilo v prihodnjem letu namenjenih 49 milijard evrov, kar je skoraj 12-odstotno zvišanje v primerjavi z letos. Za vseživljenjsko učenje pa naj bi EU naslednje leto porabila 1,2 milijarde evrov, kar je okoli 16-odstotno zvišanje.

Sicer pa komisija predlaga bistveno zvišanje sredstev za raziskave in inovacije - za raziskovalne programe devet milijard, kar je 28-odstotno zvišanje v primerjavi z letos, za konkurenčnost in inovacije pa 546,4 milijona evrov, kar je skoraj 50-odstotno zvišanje.

Velika Britanija, Francija in Nemčija že zavrnile predlog kot nesprejemljiv Po dosedanjih izkušnjah članice unije nad predlogom za skoraj sedemodstotno zvišanje evropskega proračuna ne bodo navdušene, saj morajo same v krizi močno klestiti nacionalne proračune. Velika Britanija, Francija in Nemčija naj bi predlog komisije že zavrnile kot nesprejemljiv.

A evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski to vidi drugače: "V sedanjih razmerah so nacionalni proračuni in proračun EU bolj kot kdaj koli dopolnilni plati istega kovanca. Medtem ko se članice unije soočajo z bolečimi, a nujnimi rezi, se proračun EU osredotoča na naložbe in tako deluje kot protikrizni sveženj."

Skoraj sedemodstotno zvišanje proračuna komisar pojasnjuje z dvema razlogoma. Prvi je dejstvo, da gre za zadnji letni proračun v večletnem finančnem okviru, ko plačila vselej strmo narastejo, saj se končujejo številni večletni projekti.

Učinek snežne kepe neplačanih računov Drugi razlog pa je po njegovih besedah to, da je bil v preteklih letih sprejet proračun z manj sredstvi, kot jih je EU potrebovala, kar je imelo učinek snežne kepe neplačanih računov. "Ko dobiš račun za elektriko ali vodo, ga moraš plačati, tudi če varčuješ," je ponazoril.

Poleg tega v komisiji zatrjujejo, da je njihov predlog močno osredotočen na varčevanje in učinkovitost stroškov. Plačila so posledica zavez iz preteklosti, zato komisija v izogib bistvenemu zviševanju proračuna v prihodnje predlaga le dvoodstotno zvišanje odobrenih obveznosti, omejeno na raven inflacije.

Poudarjajo tudi, da prinaša predlog proračuna zamrznitev upravnih stroškov komisije, saj predvideva enoodstotno krčenje osebja, kar je prvi korak k cilju za petodstotno zmanjšanje osebja v petih letih.

Letni proračun EU vselej znaša okoli odstotek bruto nacionalnega dohodka EU Predlog proračuna sicer ne vključuje stroškov po vstopu Hrvaške v EU, ki je predviden sredi prihodnjega leta.

Letni proračun EU vselej znaša okoli odstotek bruto nacionalnega dohodka EU. V letošnjem proračunu odobrena plačila znašajo 129 milijard evrov.

Na predloge Bruslja so se že odzvali v Evropskem parlamentu. Predsednik parlamentarnega odbora za proračun, Francoz Alain Lamassoure iz vrst Evropske ljudske stranke, je bil kritičen do tega, da komisija ni sledila tradiciji in predloga proračuna najprej predstavila v Evropskem parlamentu.

"Za izhod iz krize potrebujemo več in ne manj Evrope" Italijanski poslanec Giovanni la Via (EPP), ki je član skupine za proračunska pogajanja s predstavniki članic EU, je medtem izrazil upanje, da se bodo projekti, financirani s sredstvi EU, prihodnje leto nadaljevali brez težav.

"Komisijo smo pozvali, naj predstavi realističen predlog proračuna. Današnji predlog se na področju odobrenih plačil zdi zadosten, čeprav je pod našimi pričakovanji," je zatrdil. Obenem pa je bil kritičen do predloga na področju odobrenih obveznosti. Le dvoodstotno zvišanje odobrenih obveznosti je po njegovih besedah dejansko zamrznitev proračuna EU na tej postavki.

"Za izhod iz krize potrebujemo več in ne manj Evrope, zato nisem preveč zadovoljen," je zatrdil La Via.

Evropski parlament in Svet imata enakovredno vlogo pri sprejemanju proračuna Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe decembra 2009 imata Evropski parlament in Svet, v okviru katerega odločajo članice unije, enakovredno vlogo pri sprejemanju proračuna, ki ga predlaga Evropska komisija. Dogovor morata doseči do konca leta.

Večina denarja je porabljenega za izvajanje skupnih evropskih politik. Zaradi večletne narave programov financiranja so v proračunu ločene odobritve za prevzem obveznosti, ki se lahko izvajajo več let, in odobritve za plačila, torej dejanski odhodki.

Evropska komisija in Evropski parlament se običajno zavzemata za zvišanje proračuna na letni ravni, članice unije pa, sploh od izbruha finančne in gospodarske krize, za čim manjši dvig ali zamrznitev.