Leti 2013 in 2014 bosta za Dars kritični, za plačilo dolga bodo samo prihodnje leto namenili 226 milijonov evrov, leto pozneje 446 milijonov
Nič novega ni, da Dars, ki po končanju osnovnega avtocestnega križa sever–jug in vzhod–zahod v glavnem le še vzdržuje in obnavlja posamezne odseke avtocestnega omrežje (graditev predora Markovec na hitri cesti med Koprom in Izolo je zelo redka svetla izjema), čakajo težka prihodnja leta. Odplačati bo treba na stotine milijonov evrov avtocestnega dolga (skupaj z obrestmi ima Dars okoli 4,1 milijarde evrov dolga).
Anuitete odplačila Darsovega dolga vse bolj rastejo
Zneski anuitet za najete avtocestne krediti se namreč iz leta v leto povečujejo, najbolj kritični pa naj bi bili prihodnji dve leti, napovedujejo ekonomisti. Če je moral še lani Dars odplačati le okoli 146 milijonov evrov dolga, bo moral že letos odplačati kar 40 milijonov evrov več (186 milijonov), že prihodnje leto okoli 226 milijonov, leta 2014 pa že 446 milijonov evrov.
Lahovnik: Dars bi moral več narediti za krčenje stroškov
Pred Darsom so finančno zelo zahtevna in težka leta, opozarja ekonomist iz Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor Jan Žan Oplotnik, ki je bil v času prve Janševe vlade član uprave avtocestne družbe, pristojen za finance. "To ni nobeno presenečenje, to smo vsi pričakovali že pred leti," poudarja Oplotnik, ki opozarja, da se v preteklih letih v državni avtocestni družbi ni naredilo nič za krčenje stroškov. S tem se strinja tudi nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, ki dodaja, da bo v tem kriznem času treba zarezati tudi v število zaposlenih na Darsu. Število zaposlenih, zlasti v režiji, je preprosto previsoko, meni nekdanji gospodarski minister.
Oplotnik: Reprogram dolga Darsa je nujen
Dars, ki je s cestninami lani skupno zaslužil skoraj 299 milijonov evrov, od tega s prodanimi vinjetami 136,9 milijona evrov, najbrž čaka reprogramiranje dolga. Za Oplotnika, ki meni, da država (vlade) v avtocestnem dolgu ni prepoznala neavtocestnega dela (okoli milijarde evrov, ki v cestninskem programu ni šla v avtoceste, ampak v daljnovode, šole, vrtce na območjih kjer tečejo avtocestne trase …), je reprogram nujen. Jasno, da bo njegova cena visoka, obrestne mere so zdaj zelo drugačne. Ekonomist z ljubljanske Ekonomske fakultete Maks Tajnikar verjame, da Dars z reprogramom ne bi smel imeti težav, saj za velik del dolga že ima državna poroštva.
Bodo poskočile cestnine v Sloveniji?
Rezerva pri odplačevanju dolga ostaja cestnina na domačih avtocestah. Tudi sosedje Hrvati so jih letos zvišali, poudarja Maks Tajnikar. Matej Lahovnik je prepričan, da brez podražitve vinjet in sploh cestnin na slovenskih avtocestah preprosto ne bo šlo. Občutno bo treba zvišati tudi cestnine za tovornjake. S tem bi preusmerili tovornjake na železnice, kar bi sprostilo avtocestno omrežje, ki je prenatrpano z mednarodnim tranzitnim prometom, je prepričan Matej Lahovnik. "Nobenega razloga ni, da z nizki cestninami za tovornjake subvencioniramo tranzitni promet prek Slovenije," meni nekdanji gospodarski minister. Domačim avtoprevoznikom pa bi morala država ob zvišanju cestnin pomagati z investicijskimi in davčnimi olajšavami, opozarja Lahovnik.