Borzni trgi padajo. Kaj narediti?

Težave, ki povzročajo borzne pretrese, so posledica gospodarske ignorance. Veliko centralnih bank namreč ne zna stabilizirati svojih valut. Če bankirji ne bodo stopili skupaj nas lahko doleti nova velika finančna kriza, podobna azijski iz leta 1997-1998, opozarja odgovorni urednik ameriške poslovne revije Forbes, Steve Forbes.

Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed), Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropska centralna banka (ECB) ter centralni banki Velike Britanije in Japonske bodo skupaj z denarno politiko hitro rastočih držav pri tem odigrali ključno vlogo, je prepričan Forbes.

Nujna sta komunikacija in dvig obrestnih mer Kaj morajo storiti? Prvi korak vključuje pravilno komunikacijo z javnostjo, ki ji je potrebno sporočiti, da bodo vlade naredile vse, kar je v njihovih močeh, za stabilnost njihove valute. To pomeni, da bodo postavile stroga pravila denarne politike, ki bodo domače valute vezale na ameriški dolar ali evro ali kakšno drugo pomembno valuto ali košarico valut, s katerimi države največ trgujejo.

Naslednji korak je dvig obrestnih mer. Ne nujno velik, temveč dovolj jasen, da bodo trgi zaznali resnost ukrepov.

Ta dva koraka sta predpogoj za naslednji, največji in najpomembnejši korak. Centralne banke morajo biti pripravljene na agresiven odkup njihovih valut na deviznih trgih, za kar lahko uporabijo tudi svoje rezerve.

Sliši se enostavno, toda ni čisto tako, meni medijski magnat Forbes. Ko centralne banke odkupujejo svoje valute, da bi preprečile špekulacije, denar vse prepogosto konča v domačem gospodarstvu. Prizadevanja za stabilizacijo lastne valute so tako brez učinka, saj države zaman porabljajo svoje rezerve.

Veliko neuspešnih poskusov Tajska je imela leta 1997 denarnih rezerv za večkratno monetarno osnovo, vendar se še danes ukvarja s sterilizacijo, devizne rezerve usihajo, tajski baht pa je zdrsnil na najnižjo vrednost v razmerju do dolarja v zadnjih štirih letih. Tajsko denarno politiko so v tistem času posnemale Indonezija, Južna Koreja in druge države. Mehika je podobno ravnala leta 1994, Brazilija nekaj let pozneje.

Občasno pa se je državam s takšno denarno politiko tudi izšlo. Ruski rubelj so špekulacije spravile na kolena v letih 2008 – 2009. Ruska centralna banka je nemudoma odreagirala z zmanjšanjem monetarne osnove z nakupom rubljev, ki pa jih ni dala v obtok. Rubelj je bil rešen. Tudi Hongkong, katere valuta je bila več let vezana na ameriški dolar, se je podobno obranil tako imenovane azijske okužbe, ki je prizadela Tajsko.

Če države ne želijo porabljati deviznih rezerv lahko centralne banke enak rezultat zagotovijo z izdajo državnih obveznic, s čimer zmanjšajo denarno osnovo države.

Vstopamo v turbolentno obdobje Rusija na žalost ni edina država, ki jo je premamil poceni denar. Avstralska vlada, katere dolar je že za 15 odstotkov nižje od ameriškega dolarja, želi z nižanjem tečaja še bolj spodbuditi svojo rudarsko industrijo. Tudi Japonska si z nižanjem tečaja jena prizadeva spodbuditi svoje gospodarstvo.

Na porajajočo krizo razvijajočih trgov je pred nekaj meseci namignil že odhajajoči šef Feda Ben Bernanke. Valute Brazilije, Indije, Indonezije, Turčije, Južne Afrike so se znašle pod pritiskom.

Kaj pa zdaj, se sprašuje Forbes? Videli bomo, katere države bodo zmanjšale svojo denarno osnovo in preprečile propad svojih valut. Prav tako bomo kmalu videli, katere države so se pravilno lotile reform. Brazilija in Indija sta po njegovem zreli za prestrukturiranje.

V kratkem nas torej na valutnih in borznih trgih čakajo turbulentni časi, upajmo, da bo nevihta čim prej minila, še v uredniškem komentarju zaključi Forbes.