Bo NLB dokapitalizirala država?

Belgijski KBC, ki že od novembra leta 2009 išče kupca za svojo "nestrateško" naložbo v NLB, se še vedno ni odločil, ali bo sodeloval pri napovedani, skoraj četrt milijarde evrov vredni dokapitalizaciji največje slovenske banke. Viviane Huybrecht, ki je v skupini KBC zadolžena za odnose z mediji, je za SiOL povedala, da je vse še mogoče. Pogajanja o morebitnem sodelovanju pri dokapitalizaciji še niso končana, že dolgo pa je znano, da je KBC v skladu s svojo strategijo prestrukturiranja, ki predvideva tudi "dezinvestiranje" in jo je že leta 2009 odobrila tudi evropska komisija, mrzlično, išče kupca za svoj skoraj 31-odstotni lastniški delež v NLB. Več v Bruslju ne želijo povedati. Tudi ne, s kolikšno vsoto bi morda sodelovali pri dokapitalizaciji. Neuradno se omenja 80 milijonov ali še kakšnega več. Če KBC sodeluje pri dokapitalizaciji, ne bo več nemi opazovalec dogajanja v NLB Član nadzorniške ekipe NLB, sicer član uprave belgijske bančnozavarovalne skupine KBC, John Arthur Hollows je že pred slabim letom v Ljubljani jasno sporočil, da so pripravljeni razmisliti o sodelovanju pri načrtovani dokapitalizaciji, vendar je to odvisno od pogojev in donosnosti naložbe ter nove strategije največje slovenske banke. Ni mogoče pozabiti, da želi belgijski solastnik naše banke, če bo seveda res sodeloval pri njeni dokapitalizaciji, po tem koraku aktivneje poseči v upravljanje NLB, kar posledično pomeni tudi več nadzornikov v zdajšnjem enajstčlanskem nadzornem svetu, ki mu predseduje Marko Simoneti. Vse to bi morda zahtevalo tudi umik slovenske banke iz nekaterih trgov v jugovzhodni Evropi, tudi iz Srbije, kjer NLB s svojo banko v Beogradu konkurira svojemu solastniku KBC. Na vsa ta in še številna druga vprašanja morajo odgovoriti prav pogajanja med Belgijci in pristojnimi slovenskimi organi.

Pristojni so se zavili v molk

V molk so se zavili tudi na slovenski strani na državni agenciji za upravljanje s kapitalskimi naložbami in na finančnem ministrstvu. Minister France Križanič med pogajanji ne želi dajati izjav, v državni agenciji pa nanje niti ne odgovarjajo. Čas se izteka, bliža se seja nadzornikov NLB, ki se bodo srečali 10. februarja, ko bi moralo biti že kristalno jasno, ali bo Belgijci, ki venomer ponavljajo, da so odgovorni delničarji, zares sodelovali v procesu dokapitalizacije. Tega naj bi izpeljali že prihodnji mesec. Največja slovenska banka, ki je po nekaterih neuradnih informacijah lani pridelala približno 185 milijonov evrov izgube, za svoj razvoj nujno potrebuje svež denar.

Če KBC ne bo sodeloval, bo država z novim zadolževanjem dokapitalizirala NLB

Kaj pa, če Belgijci ne bodo sodelovali pri dokapitalizaciji NLB? V ekonomskih krogih so jasni: država se bo morala na novo zadolžiti, kar pomeni, da se bo še povečal slovenski javni dolg. Nekdanji minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik pravi: "Država bi se morala umakniti iz večinskega lastništva NLB in ohraniti zgolj kontrolni lastniški delež." Veliko zanimanje za tovrstno lastniško spremembo v naši največji banki so pred časom že pokazali v EBRD in Svetovni banki, vendar je zaradi odločitve, da država ostaja večinski lastnik, ta možnost zamrla. Po vodi pa je splavalo okoli 600 milijonov evrov, kolikor naj bi za zmanjšanje državnega deleža v NLB na le 25 odstotkov in delnico menda ponujala omenjena bančna velikana. Za Mateja Lahovnika pa načrtovana četrtmilijardna dokapitalizacija NLB nikakor ne pomeni koraka k resni finančni konsolidaciji banke, za katero bi lastnik potreboval vsaj dvakrat ali trikrat več denarja.