Bo ECB oživila slovenski nepremičninski trg?

Evropska centralna banka (ECB) začenja izvajati dolgo pričakovani program kvantitativnega sproščanja oziroma obsežnega odkupovanja obveznic evrskih držav. Podoben ukrep so pred tem sprejele centralne banke ZDA, Japonske in Velike Britanije. Gre za zgodovinski trenutek.

Ta ukrep bi lahko glede na obseg 60 milijard evrov mesečno, skupaj pa več kot tisoč milijard evrov prek znižanja vrednosti evra in povečanja likvidnosti bank pomembno prispeval k povečanju povpraševanja in gospodarske rasti ter posredno k inflaciji na načrtovani ravni okoli dveh odstotkov.

Kaj je cilj kvantitativnega sproščanja? Za to se je ECB konec januarja odločila zato, ker v pogojih gospodarske stagnacije in prehoda območja evra v deflacijo ter ob obrestnih merah na ničelni stopnji ECB nima več možnosti ukrepanja s konvencionalnimi instrumenti. Ukrep naj bi pomenil denarno spodbudo gospodarstvu. Podjetjem in gospodinjstvom naj bi omogočil dostop do cenejšega financiranja, kar naj bi spodbudilo investicije in potrošnjo ter prispevalo k zvišanju inflacije.

Kaj dejansko pomeni ukrep kvantitativnega sproščanja? Ko se centralna banka odloči za takšen ukrep, ne tiska novega denarja, temveč samo zamenja finančna sredstva iz gospodarstva za denar. ECB obveznice večinoma odkupuje od bank, te pa ta denar namenijo za kreditiranje podjetij in občanov ali pa ponovne nakupe državnih obveznic. Povpraševanje bi se moralo s tem povečati, posledično pa cene izdelkov in storitev nehajo padati.

To si lahko lažje predstavljamo na primeru premoženja posameznika, ki je na primer vredno sto tisoč evrov. Ta znesek vključuje nepremičnino, avtomobil, počitniško hišico in deset tisoč evrov prostega denarja v slovenskih obveznicah. Če bi ECB res tiskala nov denar, kot je večina zmotno prepričana, bi ukrep kvantitativnega sproščanja pomenil, da se je premoženje posameznika z odkupom deset tisoč evrov obveznic z zajamčenim donosom povečalo na več kot sto tisoč evrov, kar bi povzročilo inflacijo. A ni tako. Vse, kar se zgodi, je, da se teh deset tisoč evrov v obveznicah zamenja za denar pri centralni banki. Posameznik zaradi tega manevra dejansko ni nič na boljšem, kvečjemu malo na slabšem. Od denarja namreč posameznik ne prejema obresti.

Tu se torej kaže dejanski učinek kvantitativnega sproščanja, ko mora posameznik razmisliti, kaj bo s prejetim denarjem naredil. Zapravil ga ne bo, ampak bo z njim iskal novo naložbo. Po vsej verjetnosti bo kupil nove obveznice, kar posledično pomeni, da bodo zahtevani donosi na obveznice še dodatno padli. To povzroči efektivno nižanje zahtevanih donosov, država pa se lahko ceneje zadolžuje. Ko zahtevani donosi obveznic padejo na najnižjo raven, kot trenutno velja pri švicarskih ali nemških obveznicah, se posameznik odloči za nakup obveznic bolj tveganih držav, na primer Grčije. Kvantitativno sproščanje neposrednega vpliva na gospodarstvo kot tako nima.

Koliko časa bodo izvajali program? Skupaj bo ECB mesečno za nakupe obveznic namenila predvidoma 60 milijard evrov, program pa bo trajal predvidoma do konca septembra 2016, kar bi skupaj pomenilo 1.140 milijard evrov. Banka Slovenije bo lahko na mesec odkupila za 294 milijonov evrov obveznic, za kar bi do konca obdobja namenila 5,6 milijarde evrov. Predsednik ECB Mario Draghi je sicer napovedal, da bodo program lahko izvajali tudi dlje oziroma dokler ne bodo videli vzdržne ravni inflacije pri cilju, ki si ga je zastavila ECB. To je inflacija nekoliko pod dvema odstotkoma.

Kaj to pomeni za Slovenijo? "V določeni meri bodo odkupi dodatno znižali donosnost državnih obveznic, večjega prelivanja teh učinkov v realno gospodarstvo pa ne pričakujemo," je jasen finančni analitik Matej Šimnic iz družbe Alta Invest.

Bolj optimističen je Domen Granda iz Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD), ki napoveduje, da bo Sloveniji kvantitativno sproščanje koristilo. "Glede na makroekonomski položaj Slovenija potrebuje dodatno monetarno spodbudo," pravi Granda, ki sicer obžaluje, da spodbuda prihaja prepozno in tudi ne pomeni čarobne rešitve za likvidnostni krč na bančnem trgu.

"Slovenske banke so že danes dovolj likvidne in dodatna likvidnost brez večjega zaupanja bank ter večje posojilne sposobnosti posameznikov in podjetij ne bo vodila do večje posojilne aktivnosti. Slovenija je v zadnjih letih krepko povečala dolg in kvantitativno sproščanje pomeni, da bomo zanj plačevali nižje obresti. Ekspanzivna monetarna politika pomeni nižjo vrednost evra in večjo globalno konkurenčnost evropskega gospodarstva," pojasnjuje Granda.

Trenutno razmerje med dolarjem in evrom v veliki meri sicer že vključuje dejstvo, da bo monetarna politika v Evropi bolj ekspanzivna kot v ZDA. Večjih premikov tako v prihodnosti ni pričakovati, ni pa izključena možnost, da bi evro še naprej izgubljal vrednost.

Kakšna tveganja grozijo Sloveniji? "Posegi ECB bodo znižali stroške državnega zadolževanja, s tem pa se bo še bolj porušil tržni mehanizem, ki zavira pretirano zadolževanje. V normalnem okolju presežno trošenje in hitra rast zadolženosti vodita v rast obrestnih mer, stroški obresti pa postopoma odvrnejo države od neracionalnega trošenja. ECB je z vrsto ukrepov povečevanja likvidnosti že vplivala na to dinamiko, novi ukrepi pa pomenijo še dodatno nevarnost za neravnovesje na trgu. Nizke obrestne mere bi tako politike hitro odvrnile od varčevanja pri stroških javne uprave, vodile v financiranje ekonomsko dvomljivih projektov …" opozarja Šimnic in dodaja, da si ECB na neki način kupuje čas za strukturne reforme, s katerimi bo državam omogočila lažje refinanciranje.

"Ključno vprašanje je torej, kako se bo ta čas porabil. Končni rezultat teh ukrepov bo, da bo imela Slovenija čez leto dni vzdržnejše finance ali pa bo še bolj zadolžena," pravi Šimnic.

Kaj to pomeni za poslovanje slovenskih podjetij? Namen ukrepa je spodbuditi evropsko gospodarsko rast. V Sloveniji je po mnenju Grande velika težava v tem, da banke ne želijo več sprejemati tveganj, in tako veliko podjetij ne dobi posojil pod želenimi pogoji. Sam ukrep tako pozitivno vpliva izključno na podjetja z najbolj stabilnim poslovanjem, ki se jim bodo posojila pocenila. Težave slabih podjetij ostajajo enake.

Tudi Šimnic večjih pozitivnih učinkov na slovensko gospodarstvo ne pričakuje. "Slovenske banke si že zdaj od ECB lahko izposojajo po izjemno nizkih obrestnih merah, vendar teh virov ne morejo uporabiti, če ni kakovostnega povpraševanja po posojilih. Posledično tudi novi ukrepi ne bodo bistveno prispevali k razmeram, saj manjka podjetij, ki so nizko zadolžena in obenem potrebujejo denar za dolgoročne ekonomsko upravičene projekte," meni analitik iz Alte.

Bo ukrep oživil slovenski nepremičninski trg? Ukrep pomeni zunanjo spodbudo za slovensko gospodarstvo, ki pa brez dodatnih ukrepov ne bo spodbudilo posojilne aktivnosti bank. "Le če bomo sposobni povečati pripravljenost bank za sprejemanje tveganj, bodo stanovanjska posojila cenejša in dostopnejša. Določen pozitiven vpliv na nepremičninski trg bo ekspanzivna politika verjetno imela, za pravo oživitev pa bo treba povečati zaposlenost med mladimi. To tudi pomeni, da bodo obrestne mere na depozite ostale zelo nizko še naprej," meni analitik Granda. Šimnica dodatno nižanje obrestnih mer za depozite ne bi presenetilo.

"Denarja je že zdaj v bankah precej in tudi obrestne mere so ugodne, vendar je težava povpraševanje. Vseeno pri fizičnih osebah ni težava prezadolženost, kot na primer pri podjetjih, pač pa deflatorno okolje. Veliko potencialnih kupcev še naprej odlaša z nakupi, saj menijo, da bi se lahko cene nepremičnin v prihodnje še dodatno znižale," je do oživitve trga nepremičnin skeptičen Šimnic.

Bo ukrep zvišal potrošnjo slovenskih gospodinjstev? Zaradi ekspanzivne politike smo bili v zadnjem obdobju priča visokim rastem vrednosti obveznic in delnic po svetu. Pričakovanja začetka odkupovanja obveznic so že nekaj tednov zviševala tečaje na evropskih borzah. Indeks nemške borze se je tako od začetka leta zvišal že za 18 odstotkov. To pa bi lahko pozitivno vplivalo tudi na potrošnjo. "A sam ukrep ni čarobna rešitev. Dokler potrošniki nimajo zaupanja v svojo zaposlitev in dokler ne dobijo posojila pod ugodnimi pogoji, ne bodo trošili več," še odgovarja finančni analitik iz GBD.

Tudi Šimnic poudarja, da se ljudje v takšnih razmerah zelo težko odločijo za večje nakupe in bodo tudi ob nizkih obrestnih merah raje ohranili denarna sredstva. "Razlog za to je tudi nizka inflacija oziroma celo deflacija, kjer ljudje z odlašanjem nakupa v prihodnje dobijo celo več za svoj denar, ne pa manj. Precej večja spodbuda potrošnje bi bile postopoma rastoče cene dobrin kot pa nizke obrestne mere," pojasnjuje Šimnic.