Ponedeljek, 9. 3. 2015, 13.30
7 let, 7 mesecev
Bo ECB oživila slovenski nepremičninski trg?
Evropska centralna banka (ECB) začenja izvajati dolgo pričakovani program kvantitativnega sproščanja oziroma obsežnega odkupovanja obveznic evrskih držav. Podoben ukrep so pred tem sprejele centralne banke ZDA, Japonske in Velike Britanije. Gre za zgodovinski trenutek.
Ta ukrep bi lahko glede na obseg 60 milijard evrov mesečno, skupaj pa več kot tisoč milijard evrov prek znižanja vrednosti evra in povečanja likvidnosti bank pomembno prispeval k povečanju povpraševanja in gospodarske rasti ter posredno k inflaciji na načrtovani ravni okoli dveh odstotkov.
To si lahko lažje predstavljamo na primeru premoženja posameznika, ki je na primer vredno sto tisoč evrov. Ta znesek vključuje nepremičnino, avtomobil, počitniško hišico in deset tisoč evrov prostega denarja v slovenskih obveznicah. Če bi ECB res tiskala nov denar, kot je večina zmotno prepričana, bi ukrep kvantitativnega sproščanja pomenil, da se je premoženje posameznika z odkupom deset tisoč evrov obveznic z zajamčenim donosom povečalo na več kot sto tisoč evrov, kar bi povzročilo inflacijo. A ni tako. Vse, kar se zgodi, je, da se teh deset tisoč evrov v obveznicah zamenja za denar pri centralni banki. Posameznik zaradi tega manevra dejansko ni nič na boljšem, kvečjemu malo na slabšem. Od denarja namreč posameznik ne prejema obresti.
Tu se torej kaže dejanski učinek kvantitativnega sproščanja, ko mora posameznik razmisliti, kaj bo s prejetim denarjem naredil. Zapravil ga ne bo, ampak bo z njim iskal novo naložbo. Po vsej verjetnosti bo kupil nove obveznice, kar posledično pomeni, da bodo zahtevani donosi na obveznice še dodatno padli. To povzroči efektivno nižanje zahtevanih donosov, država pa se lahko ceneje zadolžuje. Ko zahtevani donosi obveznic padejo na najnižjo raven, kot trenutno velja pri švicarskih ali nemških obveznicah, se posameznik odloči za nakup obveznic bolj tveganih držav, na primer Grčije. Kvantitativno sproščanje neposrednega vpliva na gospodarstvo kot tako nima.
Bolj optimističen je Domen Granda iz Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD), ki napoveduje, da bo Sloveniji kvantitativno sproščanje koristilo. "Glede na makroekonomski položaj Slovenija potrebuje dodatno monetarno spodbudo," pravi Granda, ki sicer obžaluje, da spodbuda prihaja prepozno in tudi ne pomeni čarobne rešitve za likvidnostni krč na bančnem trgu.
"Slovenske banke so že danes dovolj likvidne in dodatna likvidnost brez večjega zaupanja bank ter večje posojilne sposobnosti posameznikov in podjetij ne bo vodila do večje posojilne aktivnosti. Slovenija je v zadnjih letih krepko povečala dolg in kvantitativno sproščanje pomeni, da bomo zanj plačevali nižje obresti. Ekspanzivna monetarna politika pomeni nižjo vrednost evra in večjo globalno konkurenčnost evropskega gospodarstva," pojasnjuje Granda.
Trenutno razmerje med dolarjem in evrom v veliki meri sicer že vključuje dejstvo, da bo monetarna politika v Evropi bolj ekspanzivna kot v ZDA. Večjih premikov tako v prihodnosti ni pričakovati, ni pa izključena možnost, da bi evro še naprej izgubljal vrednost.
"Ključno vprašanje je torej, kako se bo ta čas porabil. Končni rezultat teh ukrepov bo, da bo imela Slovenija čez leto dni vzdržnejše finance ali pa bo še bolj zadolžena," pravi Šimnic.
Tudi Šimnic večjih pozitivnih učinkov na slovensko gospodarstvo ne pričakuje. "Slovenske banke si že zdaj od ECB lahko izposojajo po izjemno nizkih obrestnih merah, vendar teh virov ne morejo uporabiti, če ni kakovostnega povpraševanja po posojilih. Posledično tudi novi ukrepi ne bodo bistveno prispevali k razmeram, saj manjka podjetij, ki so nizko zadolžena in obenem potrebujejo denar za dolgoročne ekonomsko upravičene projekte," meni analitik iz Alte.
"Denarja je že zdaj v bankah precej in tudi obrestne mere so ugodne, vendar je težava povpraševanje. Vseeno pri fizičnih osebah ni težava prezadolženost, kot na primer pri podjetjih, pač pa deflatorno okolje. Veliko potencialnih kupcev še naprej odlaša z nakupi, saj menijo, da bi se lahko cene nepremičnin v prihodnje še dodatno znižale," je do oživitve trga nepremičnin skeptičen Šimnic.
Tudi Šimnic poudarja, da se ljudje v takšnih razmerah zelo težko odločijo za večje nakupe in bodo tudi ob nizkih obrestnih merah raje ohranili denarna sredstva. "Razlog za to je tudi nizka inflacija oziroma celo deflacija, kjer ljudje z odlašanjem nakupa v prihodnje dobijo celo več za svoj denar, ne pa manj. Precej večja spodbuda potrošnje bi bile postopoma rastoče cene dobrin kot pa nizke obrestne mere," pojasnjuje Šimnic.