Avstrijskega lastnika Geralda Martensa so nagnali iz Heliosa

Po neuradnih informacijah odhaja zaradi slabih prodajnih rezultatov Heliosa in sporov z ameriškimi financerji njegovega prevzema.

Prve informacije o nesoglasjih med avstrijsko družbo Ring International Holding (RIH), uradnim lastnikom Heliosa, in njegovimi financerji, ameriškima skladoma Templeton in Blackstone, so izbruhnile že lani poleti. Zdaj je nezadovoljstvo obeh skladov z avstrijskim upravljanjem naložbe v Domžalah, v katero so vložili 110 milijonov evrov, očitno sodu izbilo dno.

Ozadje spora in bratski prepir V domžalskem podjetju Helios, vodilnem proizvajalcu premazov v regiji, so nam včeraj potrdili, da Gerald Martens, ključni mož avstrijskih lastnikov Heliosa v Sloveniji, v družbi ne deluje več kot predstavnik lastnika, zadolžen za integracijo Ringa in Heliosa. Prav tako ni več član uprave avstrijskega holdinga.

"Odločil se je, da bo začel novo poklicno pot. Od 1. marca se kot neodvisni vlagatelj posveča projektom nakupov in prevzemov ter projektom prestrukturiranja in razvoja poslovanja," so nam pojasnili v Heliosu. Svoj odhod nam je potrdil tudi Martens.

Čeprav so v Domžalah Martensov odhod pojasnili z iskanjem novih izzivov, je po naših informacijah ozadje zgodbe drugačno. Martens tako po trditvah naših virov že od srede februarja nima vstopa v prostore Heliosa, v nemilosti lastnikov pa naj bi se znašel tudi direktor in član poslovodnega odbora Aleš Klavžar. V Heliosu so sicer zanikali, da so se pooblastila zmanjšala tudi Klavžarju. Novi predstavnik lastnikov v družbi bo Ralph Lanckohr, član uprave Ringa.

Glavne strateške odločitve okrog Heliosa naj bi že nekaj časa sprejemal Ralph Martens, brat Geralda Martensa in predsednik nadzornega sveta Ringa. Ta za razliko od Geralda Martensa, ljubitelja hitrih avtomobilov, ki je na družabnem parketu pozornost zbujal z nekonvencionalnimi poslovnimi zabavami, na katerih ni manjkalo lepotic, velja za precej bolj umirjenega in premišljenega. Gerald Martens tako ostaja le še član nadzornega sveta družbe Niko Železniki, prve Ringove naložbe v Sloveniji.

Martensove poteze sesule Heliosovo prodajo Vse to priča o tem, da je moral Martens v resnici oditi zaradi drugih razlogov, kot je uradno pojasnilo o iskanju novih izzivov. Med resničnimi vzroki naj bi bilo ključno nezadovoljstvo ameriških financerjev prevzema. Ti naj bi bili vse bolj živčni zaradi poslovanja Heliosa, predvsem padajoče prodaje. Na tem področju naj bi Helios zašel v težave prav zaradi nekaterih Martensovih odločitev, ki so močno načele prodajno mrežo domžalskega premaznika. Vztrajal je pri zamenjavi več dolgoletnih in izkušenih kadrov, kar naj bi bila voda na mlin konkurenci.

Američane naj bi skrbelo, da Helios ne dosega donosov, ki jih zahtevajo njihovi vlagatelji. To jim namreč zmanjšuje tudi možnost za zaslužek pri preprodaji podjetja. Skupaj z Martensom je tako po trditvah naših virov že moral oditi tudi Gert Schmidt-Leuhusen, član poslovodnega odbora, zadolžen za prodajo.

Odpuščanje Že lani poleti je Ring zaradi nesoglasij z Američani začel iskati novega lastnika Heliosa. Martens je tedaj zatrdil, da bo Ring ostal solastnik domžalske družbe, a hkrati priznal, da iščejo vlagatelja, ki bo vstopil v lastništvo. S tem naj bi zagotovil svež kapital za izvedbo skorajšnje širitve na zahodnoevropske trge, saj vzhodnoevropski, kjer je bil Helios tradicionalno močan, padajo. Še konec lanskega leta naj bi bilo več interesentov za vlaganje, a naj bi se ti iz potencialnega posla umaknili.

Skupina naj bi dobičkonosnost povečala prav na račun zmanjševanje zaposlenih in prodaje premoženja, na primer srbske Duge. Helios je tako od začetka prodajnega postopka do danes precej znižal število zaposlenih. V letu 2014 jih je bilo za 21 odstotkov manj, večinoma pa je odpuščal zaposlene v tujini. Konec leta je imel po vsej Evropi zaposlenih več kot 1.700 ljudi. Podatkov za leto 2015 še ni.

V Domžalah je "odkril" košarko Obenem naj bi Martens, za mnoge kontroverzni avstrijski poslovnež, ki je v kratkem času postal prepoznavno ime na domači poslovni sceni, večji del energije usmerjal v projekte, ki niso bili povezani s Heliosovo osnovno dejavnostjo.

V zadnjih dveh letih se je tako v polni meri posvečal košarki, kjer ni vodil zgolj domžalskega košarkarskega kluba, ampak celo novo tekmovanje, ki ga je ustanovil kot odgovor na nekatere odločitve Košarkarske zveze Slovenije, povezane s Heliosom.

Odmevne poteze in izjave Gerald Martens je na domače gospodarsko prizorišče vstopil spomladi aprila 2014. Takrat je konzorcij, v katerem so bili združeni avstrijski Ring ter ameriška sklada Blackstone in Templeton, nakazal 106 milijonov za nakup 78-odstotnega deleža v Heliosu in objavil prevzemno ponudbo za preostale delnice. V boju za Helios je premagal ameriško multinacionalko PPG. Pri tem je imel bolj ali manj tiho podporo tedanje uprave Heliosa na čelu z dolgoletnim predsednikom Urošem Slavincem.

Že v prvih mesecih je Martens opozoril nase z več odmevnimi potezami in izjavami. Najprej s samim načinom prevzema. Avstrijci so namreč v zameno za 110 milijonov evrov posojil, ki so jih najeli pri Američanih, zastavili Heliosove odvisne družbe in nepremičnine. To bi v primeru težav pri financiranju pomenilo, da bi lahko ameriški posojilodajalci vračilo posojil izsilili z (raz)prodajo Heliosovega premoženja. Že pred tem pa je delo v Domžalah izgubilo 155 ljudi.

Helios kot tema predvolilne kampanje Prevzem Heliosa je zato postal ena od tem predvolilne kampanje zadnjih državnozborskih volitev. Tedanji minister za gospodarstvo Metod Dragonja je junija 2014 napovedal celo vložitev kazenskih ovadb zoper upravo in nadzorni svet Heliosa. "Ni pošteno, da mediji pišejo, da bo Dragonja ovadil vodstvo in NS Heliosa, ker tega ni rekel," se je takrat odzval Martens. Sindikalistom, novinarjem in politikom je zagrozil s serijo tožb. "Naslednjega, ki bo rekel kaj napačnega o Heliosu, bomo zagotovo tožili," je poudarjal Martens.

Najbolj so se na udaru znašli predstavniki zaposlenih v Heliosu. Uprava družbe je zaradi opozoril pred nameravanim znižanjem plač in nadaljnjim odpuščanjem predsednici sveta delavcev in podpredsednici sindikata Jani Poljanšek vročila celo namero o izredni odpovedi delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Pozneje jo je preklicala.

Martens se je domala ves čas zapletal tudi v spore z lokalno skupnostjo, ki jo je skušal na različne načine prisiliti k večjim vlaganjem v domžalsko košarko.