Ponedeljek, 7. 4. 2014, 14.25
7 let, 9 mesecev
Ali verjamete, da nas bo gospodarska rast že letos rešila?
Po včerajšnjem koalicijskem vrhu je jasno, kako namerava vlada zapolniti 200-milijonsko luknjo, ki je nastala zaradi padca nepremičninskega davka. Vlada naj bi proračun polnila:
- z večjo učinkovitostjo izterjave javnih dajatev, - z varčevanjem (obeta si od 40 do 50 milijonov evrov, gre pa za presežke v javnih agencijah in skladih ter dobičke podjetij v javni lasti), - s povišanjem trošarin. Poleg tega si vlada Alenke Bratušek obeta več davčnih prihodkov, kot je ocenjevala v proračunu, predvsem iz naslova davka na dodano vrednost, gospodarska rast pa naj bi dodala preostanek izpada.
Kako takšne namere komentirajo ekonomisti?
"Skrbi me ocena, da se lahko pri javnih agencijah klesti toliko stroškov. Strinjam pa se z napovedjo višjih trošarin, denimo na tobak in alkohol, a mora tu vlada paziti, da ti izdelki ne bodo bistveno dražji od sosednjih držav, saj bi v takšnem primeru številni te izdelke kupovali prav v sosednjih državah," pravi Jaklič. Poudarja, da je smiselno obdavčiti "manj dobro potrošnjo".
"Res me zanima, kako bo vlada varčevala pri javnih agencijah," pravi Polanec, ki se mu ne zdi smiselno, da država želi več dobička od podjetij v državni lasti. "Očitno bo država zahtevala višje dividende, kar pomeni, da ne bo potrebnega razvoja. S tem res lahko država dobi večji izplen, a dolgoročno to ni dobra poteza."
Ovin poudarja, da je gospodarska rast statističen podatek, ki govori o pričakovanjih, čeprav jo je očitno nekaj že bilo, sicer se ocene ne bi izboljšale.
"Vendar imamo še vedno bolnika, ki komaj diha, in sama gospodarska rast ni dovolj. To so strukturne reforme, kjer bo lastnina v resnici lastnina in kjer bo nepremičninsko bogastvo, ki ga imamo, moralo biti v službi kot lastnina."