ABC plačevanja davkov: kaj sploh so davčne blagajne?

Kakšna bo nadgradnja zdajšnjega modela davčnih blagajn, Židan ni želel razkriti. Ali bo vlada nadgradila zdajšnji model, ki bo davčnim zavezancem povsem onemogočal brisanje in prirejanje računov, ali pa bo uzakonila davčne blagajne po hrvaškem vzoru s stalno on-line povezavo z davčno upravo, še ni znano.

Po neuradnih informacijah v vladnih krogih razmišljajo o uvedbi enotnega programa, ki bi ga morala podjetja v obstoječe blagajne vgraditi že v začetku novega leta. Ta naj bi bil močneje zaščiten kot dozdajšnji in bi zabeležil prav vse transakcije. Ne bi bil pa neposredno povezan z davčno upravo, torej s prenosom podatkov davčnim nadzornikom v realnem času, kot to počnejo pri naših južnih sosedih. Na Hrvaškem so zavezanci v prvem polletju uvedbe teh blagajn prijavili za 1,7 milijarde evrov več prihodkov, neto davčni izkupiček za hrvaški proračun pa je dosegel 130 milijonov evrov.

Poleg tega naj bi vlada odločala o prepovedi uporabe paragonskih blokov pri izdajanju računov. To bi pomenilo, da ročno napisanih računov ne bo več mogoče izdajati. S tem bi tudi dodatno omejili gotovinsko poslovanje.

Kaj so davčne blagajne? Davčne blagajne omogočajo pregledno in predvsem zanesljivo beleženje gotovinskega prometa davčnih zavezancev. Zdajšnji model blagajn, ki jih zavezanci uporabljajo od letošnjega julija, ne sme imeti računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršnokoli drugačno spreminjanje podatkov o izdanih računih, shranjenih v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb.

Davčni inšpektorji so zdaj nepravilnosti ugotavljali le s fizičnim obiskom davčnega zavezanca, kar je zahtevalo dodatne resurse na davčni upravi. Vmesni model davčnih blagajn predvideva dodaten modul, do katerega bi imeli dostop le davčni inšpektorji. S tem bi med drugim onemogočili uporabo "stanje odprte mize", kjer gostinci na primer takšnih dokumentov niso vključili v dnevni iztržek in so jih ob koncu dneva preprosto izbrisali. Prav tako so zavezanci uporabljali postopek, kjer so za določeno prodajo blaga ali storitev v istem dnevu izdali originalni račun le za prvo prodajo v tem dnevu, za vse nadaljnje storitve pa le kopijo računa.

Drugi mogoč model pa je direktna on-line povezava z davčno upravo, kjer že med postopkom izdajanja računa inšpektorji lahko posumijo na nepravilnosti.

Za kupce nič novega, za prodajalce finančni strošek Za kupce nov model davčnih blagajn praktično ne prinaša sprememb. Kupec bo pač moral sprejeti račun, natisnjen na blagajni, kot je to počel že zdaj.

Za prodajalce bo glede na današnjo vladno odločitev več sprememb, zagotovo pa bo večji finančni strošek. Ali ga bo država sofinancirala, še ni jasno. V primeru uveljavitve hrvaškega modela si bodo morali zavezanci zagotoviti tudi ustrezne komunikacijske kanale.

Davčne blagajne mora imeti v Sloveniji okoli 50 tisoč zavezancev, ki poslujejo z gotovino. To so predvsem samostojni podjetniki in majhna podjetja, ki bodo morali svoje obstoječe blagajne bodisi nadgraditi bodisi zamenjati.