Zakaj je dobro, da čebele nabirajo med po Ljubljani

Franc Petrovčič je tisti čebelar, ki skupaj z Davidom Golobinom skrbi za čebele na Cankarjevem domu. Za čebele na strehi kulturnega hrama se je direktor Mitja Rotovnik odločil pred štirimi leti.

Za podobno potezo so se odločili tudi v največjem ljubljanskem nakupovalnem središču, tam zdaj stojijo štirje panji, kjer domujejo štiri družine čebel. Kot je dejal predsednik uprave BTC Jože Mermal, v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije nadaljujejo zavezo, da bodo z različnimi zelenimi akcijami skrbeli za trajnostni razvoj, ki bo družbeno odgovoren in prijazen do narave.

Nastal je projekt Pomagajmo čebelici v mestu in učni čebelnjak, ki stoji v bližini vodnega mesta Atlantis, bo po besedah predsednika ČZS Boštjana Noča pomembno pripomogel k razvoju čebelarstva pri mladih. S projektom namreč poskušajo spodbuditi zanimanje mladih v mestu za čebele, povečati število krožkov v urbanih osnovnih šolah, spodbuditi prebivalce mesta, da posadijo več medovitih rastlin, in odpreti širši dialog o skrbi za okolje, prijazno do čebel.

Vse več zanimanja za čebelarjenje v mestnem okolju Čebelarjenje v urbanih okoljih Slovenije niti ni toliko razširjeno, medtem ko je v velikih mestnih središčih preostalih držav tega nekoliko več, pojasnjuje Nataša Lilek s Čebelarske zveze Slovenije. Se je pa v zadnjem času tudi v Sloveniji pojavil trend vse večjega zanimanja za čebelarjenje v mestnem okolju. Vendar je dejstvo, da pri nas čebele prevladujejo na podeželskih območjih.

K temu je po mnenju Lilekove zagotovo pripomogla vse večja ozaveščenost ljudi o pomenu čebel za okolje in življenje. Čebela s svojo aktivnostjo namreč v naravi pomeni nenadomestljivi člen v verigi opraševanja in s svojo dejavnostjo skrbi za ohranjanje biotske pestrosti, pomembna je tudi pri pridelavi hrane za ljudi in živali.

Ko se s čebelarjenjem ukvarjajo ljudje, ki živijo v mestu Urbano čebelarjenje daje tudi tistim, ki ne živijo na podeželju, možnost ukvarjanja s pridelavo medu, še pravi Lilekova. Tudi v mestih se namreč najdejo pašni viri za čebele, to so predvsem rastline, ki rastejo po različnih mestnih parkih, in preostalo cvetje.

Na ČZS spodbujajo občine, da na svojih javnih površinah, kot so parki in zelenice, sadijo medovite rastline, saj s tem poskrbijo za dodatne pašne vire medičine in cvetnega prahu tudi za čebele. Želijo si namreč, da bi čim več slovenskih občin in splošne javnosti seznanili s pomenom sejanja medovitih rastlin, saj bo tako urbano čebelarjenje še bolj prijazno do čebel.

Hkrati pa poudarjajo, da urbano okolje v življenju čebel ne povzroča nobenih težav.

Meščani se ne pritožujejo, čebele so mirne, med neoporečen Na lokacijah, ki jih oskrbuje Petrovčič, stojijo nakladni panji, ne značilni AŽ-panji oziroma čebelnjak, saj je tovrstno čebelarjenje za urbano naselje bolj primerno.

Čebele na Cankarjevem domu so sicer zdrave, tudi letošnjo zimo so odlično prezimile, vse družine pa že pridno nabirajo pridelke, saj je, kot pravi Petrovčič, Ljubljana neverjetno bogata z rastlinami. Lokacija v središču mesta je še posebno ugodna, saj je imajo čebele na majhnem območju na voljo veliko medovitih rastlin. Tudi sicer ima Petrovčič dobre izkušnje, okoliški prebivalci se ne pritožujejo, kadar pa čebele rojijo, se te ustavijo v bližini panjev in ne povzročajo težav.

Vodo zdaj še dobivajo v naravi, ko pa je bolj suho, jim oskrbnika nastavita pitalnike v bližini panjev. Poleti, ko je vroče in se sonce upira na panje, napnejo mrežo, da jim ustvarijo senco. Sicer so panji na strehi Cankarjevega doma postavljeni v zatišju, zato težav ni.

Petrovčič ima nekaj čebeljih družin tudi doma. Primerjava čebelarjenja v podeželskem okolju in v mestu? "Približno isto," odgovarja Petrovčič oziroma dodaja, da v Ljubljani celo pridela več medu kot doma na Vrhniki. Lani ga je pridelal okoli 180 kilogramov.

"In med je odličen," pojasnjuje in to utemelji z dejstvom, da so ga poslali na analizo v Bremen, kjer so ugotovili, da je neoporečen, ne vsebuje težkih kovin, pesticidov ali insekticidov, saj v mestu rastlin ne škropijo.

Čebela tudi piči Največja težava pri ljudeh je, da se čebel bojijo, ker lahko pičijo. Lilekova pojasnjuje, da pašna čebela redkokdaj piči. "To se zgodi le, če jo pohodimo ali stisnemo, pik je njen obrambni mehanizem," dodaja.

Pri naselitvi teh žuželk v urbanem okolju pa je vseeno potrebna pozornost, da niso moteče za sosede ali da ne letajo neposredno na poti, kjer hodijo ljudje. Zato panje v urbanih središčih največkrat postavljajo kar na strehe stolpnic.

Sicer pa čebele ne letajo po mestu, da bi napadale ljudi, ampak si v bližnji okolici poiščejo kakšen pašni vir in se posvetijo nabiranju medičine, mane ali cvetnega prahu. V splošnem tako čebele v urbanih okoljih niso nič bolj nevarne kot preostale žuželke