VIDEO: Bobri – spretni gozdarji, ki (znova) živijo tudi v Sloveniji

Glede na redkost populacije bobrov se morda sliši presenetljivo, a vse do popolnega iztrebljenja v obdobju med 17. in 18. stoletjem je bila vrsta teh simpatičnih glodavcev dokaj dobro zastopana tudi v Sloveniji. A tokrat o bobrih ne bomo govorili v pretekliku, zaradi sosednje Hrvaške lahko o njih znova razpredamo v sedanjiku. Bobri se namreč počasi vračajo na slovenska tla.

Začelo se je leta 1998, ko so se bobri, ki so jih Hrvati umetno naselili ob Savi na hrvaški strani, po naravni poti začeli priseljevati v Slovenijo. Svoje popotovanje so po Krki nadaljevali do Šmarjeških Toplic, kjer so se razdelili v dve smeri, proti Radomljam in Zagradcu.

Koliko bobrov živi danes v Sloveniji, je težko reči, gozdar Jože Primc, ki na območju Zagradca občasno bdi nad njimi, je prepričan, da ob Krki živi vsaj nekaj družin. Opazili so jih tudi ob Savi, Dravi, Sotli, zadnja štiri leta tudi ob reki Muri.

Neumorni glodavci in marljivi gradbeniki Znani so po svojih graditeljskih mojstrovinah, ki jim nudijo varnost pred plenilci in olajšajo nabiranje hrane, z njimi pa znatno spreminjajo tudi okolje. Seveda ob omembi bobrov ne smemo spregledati njihovih gozdarskih podvigov. "Morali bi jih videti pri delu. So kot pravi gozdarji. Neverjetno, kakšen instinkt imajo!" je nad njihovo natančnostjo navdušen Primc.

V zvezi z bobri se večkrat omenja tudi škoda, ki naj bi jo povzročali, a tukaj so si mnenja različna. "Kar zadeva mene, škode niti ne delajo, glodajo pač vrbe, tudi tiste večje s premerom med 50 in 60 centimetri. Res pa je, da je problematično njihovo pogosto zahajanje v koruzna polja, od koder zvlečejo bilke do Krke, kjer jih počasi glodajo. Rib ne marajo, jedo le les, občasno tudi travo."

Da pri prebiranju tega prispevka ne boste mislili, da govorimo o malih puhastih bitjecih, naj vam postrežemo s podatkom, da evropski bober, o katerem je govor, velja za največjega evropskega glodavca, ki tehta med 23 in 35 kilogrami. V dolžino meri od 85 centimetrov do 102 centimetra, od tega zgolj njegov ploščat rep dosega kar od 30 do 36 centimetrov dolžine. Bobra pred mrazom in mokroto varuje gost kožuh, ki ima na kvadratni centimeter od 12 tisoč do 23 tisoč dlak, pri čemer je zgovoren podatek, da ima človek na kvadratni centimeter "le" okrog 300 las.

Bobre boste čez dan le stežka srečali. Veljajo za nočne ptice, ki se v akcijo podajo pozno zvečer in vračajo zgodaj zjutraj. Temu lahko pritrdi tudi Ana Kovač, fotografinja portala Planet Siol.net, ki je pred dobrim mesecem z objektivom prežala nanje. Kraje, v katerih so posledice bobra na delu dobro vidne, je obiskala večkrat, jim nastavljala vabe, iz različnih naravnih zaklonišč oprezala za njihovimi premiki, čakala, čakala in še enkrat čakala, a odziva ni bilo. Bo že držalo, tudi bobri imajo radi svoj mir.