Tragična usoda afriških levov

Lovci na trofeje pa tudi izguba življenjskega prostora v travnatih afriških savanah so populaciji levov prizadejali velik udarec. Omenjena vrsta velikih mačk se po najnovejših podatkih sooča s skrb vzbujajočim upadom števila svojih predstavnikov, opozarjajo znanstveniki.

Strokovnjaki zato številne svetovne vlade že pozivajo k hitrim ukrepom, ki bodo pripomogli k ohranitvi levje populacije. Po precej pesimističnih napovedih bi to lahko pomenilo celo ograjena področja in rezervate.

Polovica južnoafriških levov živi za rešetkami Kralj živali je v zadnjem času utrpel precejšnje izgube v večjem delu črne celine. V Republiki Južni Afriki je po zadnjih podatkih za rešetkami kar polovica vse levje populacije. Številne naravovarstvene organizacije so bile v zadnjih letih precej neuspešne pri pregonu krivolova in drugih oblik izkoriščanja te živali, med katere spada tudi življenje v ujetništvu.

Tudi sicer so obeti za vrsto precej slabi po vsej Afriki. Število primerkov te živali, ki sicer velja za simbol moči in veličine, je vse bolj v upadu, zato so številni znanstveniki zaskrbljeni za njeno prihodnost. V zadnjih petdesetih letih je "kralj savan" izgubil velik del svojega habitata, med drugim opozarjajo poznavalci.

Zaradi izginotja travnatih savan je število levov upadlo iz 100.000 primerkov, ki so na celini bivali v 60. letih 20. stoletja, pa vse do današnjih 35.000, je med drugim po poročanju Spiegla povedal Stuart Pimm, strokovnjak za ekologijo z univerze Duke.

Strelno orožje jim je zadalo usodni udarec "Kmetijska uporaba in transformacija zemlje skupaj z velikansko rastjo prebivalstva sta privedli do razkosanja in uničenja savan," poudarja Pimm ter dodaja, da je ostala le še četrtina tega ekosistema, ki je včasih obsegal površino, večjo od Združenih držav Amerike. Takšno krčenje ekosistema naj bi po njegovih besedah lahko videli le še v primeru Amazonskega pragozda.

Čeprav je levja populacija največji udarec morda res doživela šele v 20. stoletju, pa je zgodovina (ekonomskega) izkoriščanja omenjenih zveri dolga skoraj toliko kot človeštvo samo. Padec levjega "kraljestva" se je po navedbah poznavalcev začel že v rimskih časih, ko so v času rimskega cesarja Hadrijana v samo enem dnevu gladiatorskih bojev pokončali tudi do 100 levov.

Pravi številčni zaton pa je žival doletel šele z izumom strelnega orožja, ki jo je potisnil praktično do roba preživetja. "Znameniti" lovci, kot je bil na primer Jules Gérard, so tako že dolgo nazaj "levje kuge" rešili sever Afrike. Zadnji lev v Maroku je bil tako ustreljen leta 1920, še piše Spiegel.