Teleskop Herschel končal svojo vesoljsko misijo

Teleskopu je zmanjkalo tekočega helija, ki je instrumente in občutljiva tipala vzdrževal na temperaturi okoli absolutne ničle (–273 stopinj Celzija). Oprema se je zato segrela do točke, ko je nehala delovati. Inženirji so to sicer pričakovali, saj je bila zaloga helija na Herschlu omejena. Satelit je trenutno okoli 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje, na njeni temni strani. Znanstveniki z Evropske vesoljske agencije (ESA) bodo v prihodnjih tednih s Herschla prenesli vse preostale podatke, naredili še nekaj testov, ugasnili vse komunikacijske naprave in ga potem poslali v počasno orbito okoli Sonca. Teleskop, poimenovan po astronomu Williamu Herschlu, ki je leta 1800 odkril infrardeče sevanje, se tako Zemlji ne bo približal še več stoletij. Veličastni oblaki plina in prahu Teleskop Herschel, ki so ga izstrelili maja 2009, sestavljajo 3,5 metra veliko zrcalo in tri občutljiva tipala za zaznavanje infrardeče svetlobe. Je najmočnejši observatorij, ki so ga kadarkoli poslali v orbito, njegova naloga pa je bila fotografiranje najbolj oddaljenih delov vesolja. Znanstveniki so tako lahko opazovali, kako se rojevajo zvezde in razvijajo galaksije. V štirih letih delovanja je Herschel na Zemljo poslal tisoče fotografij oblakov prahu in plinov, ki napovedujejo rojstvo novih galaksij. Zbral je tudi natančne podatke o kemijski sestavi teh pojavov, s čimer je prispeval levji delež k našemu razumevanju procesov ob širjenju vesolja.

Podatke bodo proučevali še desetletja Vsi ti podatki bodo zdaj romali v javni arhiv, ki bo postal osnova za nadaljnja raziskovanja. To se sicer že dogaja, saj nekatere Herschlove frekvence danes pregledujeta teleskop Alma v Čilu in teleskop Sofia, ki je pritrjen na predelan boeing 747.

ESA se želi v prihodnjih letih priključiti tudi japonskemu projektu Spica, v okviru katerega razvijajo nov infrardeč teleskop, ki naj bi ga v vesolje poslali po letu 2020.

Znanstveniki poudarjajo, da bo minilo še najmanj pet let, preden bodo spet lahko pridobivali tolikšno količino podatkov, kot jih je zaznaval Herschel. Ta je namreč na Zemljo poslal toliko zapisov, da jih bodo pregledovali še desetletja.