S pomladjo začetek gobarske sezone

Spomladi namreč raste že kar nekaj tipičnih spomladanskih gob, in to v vseh tipih gozdov, listnatih, iglastih in mešanih. Za rast pomladanskih gob so najbolj primerni prav zadnji, pa tudi grmovja na peščenih tleh, obvodni gozdovi in grmičevje.

Nekakšna kraljica med pomladanskimi gobami je marčna polževka (Hygrophorus marzuolus), tudi zato, ker v tem času ne raste praktično nobena njej podobna goba, ne užitna ne strupena. Spomladi pa je mogoče najti tudi razne čašice, škrlatne in bakrenaste, smrekovo in grenko storževko, razne luknjičarje, ki so zaradi žilavosti neužitni, in tintnice (ki so užitne mlade), užitne rdečelistke, pomlad pa je primerna tudi za rast smrčkov (po domače mavrahov). Slabši poznavalci gob bi bili lahko navidezno mirnejši ob odhodu v gozd ob dejstvu, da spomladi ni posebej veliko strupenih gob.

A pozor, še posebej na pomladanskega hrčka, ki ga je mogoče zamenjati s kakšnim od podobnih smrčkov, svari predsednica Gobarskega društva Bisernica iz Celja Ana Ivanovič, ki je ob začetku gobarske sezone postregla z nekaterimi koristnimi nasveti, ki jih moramo upoštevati pred odhodom v gozd. Morda smo na kakšnega po dolgem zimskem gobarskem spancu tudi že pozabili.

Obvezna oprema: košara in nož Kot opozarja naša sogovornica, sta pri nabiranju gob obvezna in z zakonom določena košara (ali podobna zračna embalaža) in nož. Najbolj primerna pa je prav košara, saj skoznjo padajo trosi, s tem pa naredimo gobam veliko uslugo, saj jih tako rekoč sejemo. Žal se še vedno dogaja, da nepoučeni gobarji uporabljajo tudi plastične vrečke, kar je pa sploh prepovedano, saj vrečke niso zračne in se v njih gobe dobesedno skuhajo. Takšne gobe, pa čeprav užitne, pa lahko povzročijo tudi resno zastrupitev.

Nož pa pri gobarjenju potrebujemo zato, da že v gozdu gobe na grobo očistimo in porežemo vse neužitne dele in tako domov ne nosimo zemlje, črvov, plesnivih gob in preostalih neuporabnih delov.

Bodite pozorni na razvitost gob in micelij Zelo pomembno je, da smo pozorni na razvitost gob, zato vedno nabiramo le odrasle gobe, nikoli premladih ali prestarih, torej takšnih, ki jih zaradi svoje nerazvitosti, starosti ali premajhne velikosti ne moremo točno določiti. Zmote so namreč lahko tudi usodne. Predsednica celjskih gobarjev tudi opozarja, da je treba pri trganju gob iz zemlje paziti na micelij (bet je treba rahlo zasukati in gobo nežno izvleči iz zemlje), in prav zaradi nepravilnega in prekomernega nabiranja v preteklosti so nekatere vrste postale zelo redke ali pa jih skoraj ni več.

Ne pretiravajte s količino Eno od najpomembnejših pravil, na katero se velja spomniti ob začetku gobarske sezone, je, da je treba upoštevati z zakonom predpisano količino gob, to pa je 2 kilograma na dan. Smisel tega določila je namreč v tem, da naberemo le toliko gob, kolikor jih lahko v enem dnevu porabimo. Gobe so v svojem kulinaričnem bistvu namreč le dodatek, ki oplemeniti jedi, njihovo čezmerno in prepogosto uživanje pa je za zdravje lahko tudi škodljivo, saj so gobe precej težko prebavljiva hrana, še pravi naša sogovornica.

Proč od zaščitenih gob Prepovedano je tudi nabiranje zavarovanih vrst gob, kot so knežja mušnica (karželj, blagva), kraljevi goban, luskati različek navadne lisičke, žolta lisička, žlahtni ded, črni kuštravec in vse vrste gomoljk (tartufov). "Nikar ne bodimo preveč pogumni in prepričani, češ saj nas ne bo nihče ustavil in nadzoroval, prtljažnik pa je do vrha napolnjen z gozdnimi sadeži. Takšno mišljenje je lahko zelo zmotno, naše gobarjenje pa zelo, zelo drago, saj so kazni kar precejšnje," opozarja Ana Ivanovič.

Nabirajmo le tiste gobe, ki jih dobro poznamo Ob vseh teh nasvetih pa ne smemo pozabiti tudi na najpomembnejši zakon gobarjenja, ta pa je, da nabiramo le tiste gobe, ki jih res dobro poznamo. Prav tako po nekakšnem kodeksu gobarjenja ni primerno ponujati gob prijateljem ali znancem, če nas niso sami prosili zanje, saj ste v nasprotnem primeru lahko hitro krivi za kakšne njihove prebavne težave, še opomni Ana Ivanovič.

Klopi že na vidiku Klopi bodo kmalu, če že niso, priplezali na plano. April je namreč zanje že primeren mesec, saj je običajno že dovolj toplo in dovolj vlage, kar pa je ravno pravšnje okolje za klope. Tako je, če bomo v tem mesecu kaj gobarili, že priporočljivo, da se ustrezno oblečemo in obujemo ter ob vrnitvi dobro stuširamo in pregledamo. Seveda pa ne smemo pozabiti na zaščito že pred odhodom v gozd in se dobro zavarovati z raznimi repelenti, prav tako morda s cepljenjem proti klopnemu meningitisu, še svari naša sogovornica.

Slovenci smo po številu gobarjev na samem vrhu v Evropi, vendar pa smo po kulturi v gozdu oziroma v naravi nasploh definitivno prav pri repu. "Neštetokrat sem se že vprašala, kaj bi se moralo zgoditi oz. kaj bi morali storiti, da naši vrli gobarji ne bi brcali in uničevali gob, ne le strupenih, tudi užitnih. Ali kako preprečiti, da ne bi dali v lonec prav vsega, za kar se jim le zdi, da je užitno, nato pa imajo bolnišnice polne roke dela z izpiranji želodcev ali še s čim hujšim. Če ponovim, Slovenci smo pač preveč pogumni in samozavestni, vendar pa nam hudo manjka kulture in znanja," je do gobarske kulture Slovencev kritična predsednica celjskega gobarskega društva, zavedajoč se, da bo zato treba v gobarskih in drugih društvih, šolah in na drugih področjih še veliko postoriti, da se bo gobarska kultura izboljšala.